V vaseh ob reki Kolpi se ljudje ukvarjajo tudi z ovčerejo, a ovčje volne ne zavržejo. "Pomembno je, da živali redimo na način, da je volna čim bolj čista, da so vlakna čim daljša. To je pri ročni obdelavi zelo pomembno, pa tudi pri strojni pride prav. Pri vsej predelavi je najpomembnejše, da odstranimo vse primesi in obdržimo lanolin, ovčjo maščobo," je pojasnil Boris Grabrijan iz Krajinskega parka Kolpa.

Tu in tam volno še vedno ročno obdelajo ali pa opravilo zaupajo predilnici. Potem pride domača volna v roke vaščank. Iz nje domačinke s pletenjem in kvačkanjem ustvarjajo ročna dela različnih oblik in vzorcev ter tako ohranjajo tradicijo. "Kvačkanje ni zahtevno, vsaj jaz mislim, da ni," je povedala Tončka Jankovič.

Poleg copatov, jop in šalov izstopa eden izmed volnenih izdelkov kulturno bogate Bele krajine, ki je še posebej zanimiv in ima pomenljivo ime – podritnik. Po besedah mojstrice, ki jih izdeluje, je na stolu za okras, pa še zadnjo plat greje in tako zagotavlja udobnejše sedenje. Volneni podritnik ima sloves enega najbolj uporabnih belokranjskih etnoloških spominkov, ki je obkrožil že velik del sveta.