"Tako ljudje ravnajo z divjo naravo, vendar je to tudi način, kako ljudje ravnajo z ljudmi. Tako smo ravnali s Freyo. Zato sem kip poimenovala Za naše grehe," je ob odkritju povedala kiparka Astri Tonoian.

Za izdelavo skulpture je bilo v okviru spletne kampanje zbranih več kot 20.000 evrov. "Kampanjo sem začel, ker sem besen zaradi načina, kako sta direktorat za ribištvo in država obravnavala to situacijo," je povedal organizator kampanje Erik Holm.

600-kilogramska mrožinja Freya, ki so jo v fjordu blizu Osla prvič opazili sredi lanskega julija, je ime dobila po nordijski boginji lepote in ljubezni. Samica je v fjordu prebivala več tednov in je za številne tamkajšnje prebivalce postala poletna atrakcija.

Med drugim so jo večkrat opazili, kako se kobaca v zasidrane čolne, se tam sonči in spi, zaradi česar je nekaj čolnov tudi potonilo. Posneli so jo tudi med preganjanjem race in napadom na laboda.

Evtanazija kot zadnja možnost

Pristojne službe so radovedne množice ljudi, ki so Freyo oblegale, večkrat pozvale, naj se ji ne približujejo in je ne vznemirjajo, saj s tem ogrožajo tako sebe kot njo. Nekateri so kljub opozorilom in nasvetom skakali v vodo, da bi žival videli od blizu, ali pa so vanjo metali stvari.

Avgusta so se iz skrbi za javno varnost pristojni odločili, da žival uspavajo. Obenem naj tudi ne bi imeli razpoložljivih sredstev, da bi zagotovili dobro počutje mrožinje. Evtanazija je bila sicer po besedah pristojnih zadnja možnost. Freyo so med drugim hoteli premestiti iz fjorda, a so to možnost iz skrbi glede njenega zdravja zavrnili.

Mroži, ki dnevno spijo tudi do 20 ur, sicer veljajo za zaščiteno vrsto in običajno živijo severneje od Norveške, na Arktiki. Navadno ne napadajo ljudi, kljub temu pa se je v preteklosti že zgodilo nekaj redkih incidentov.