Izhodišče prvega pohoda po poteh klavžarskega laufarja so bile klavže, ki so jih na Idrijci sezidali leta 1772, po načrtih Jožefa Mraka. Te so omogočale transport do 20 tisoč kubičnih metrov lesa na leto.

Klavže ali slovenske piramide v Idriji, ki so jih torej postavili pred 250 leti, so bile pravzaprav zidane vodne pregrade, ki so nekdaj služile za plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za delovanje rudnika. Pred pregrado so les zbirali, za njo se je nabirala voda. "Nastalo je jezero, dolgo okoli 800 metrov. Ko so klavže odprli, je voda odtekla v 20 minutah," je pojasnil Davor Vodopija iz Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija.

Pred začetkom plavljenja je "klavžarski laufar" tekel do Idrije s sporočilom, naj bodo pripravljeni na prihod lesa. Les je za 20 kilometrov dolgo pot potreboval približno dve uri in pol, "laufar" je ubral bližnjice. Te so se z leti popolnoma zarasle, predvsem z robidovjem, različna društva pa so združila moči, da so oživila dolgo pozabljeno pohodno-tekaško pot Laufar.

"Lepo je očiščeno, lepa trasa je, odličen sprehod," je dejala ena izmed približno 60 udeležencev. "Se mi je zdelo zelo zanimivo spoznati pot, ki je lokalno pomembna in ima zgodovinsko vrednost," je vtise povzela druga.

V prihodnje želijo pot klavžarskega laufarja še označiti ter pripraviti še kakšen voden pohod ali dogodek, povezan s to zgodovinsko zgodbo.