Guinnessova knjiga rekordov, ki se zdaj prevaja v okoli 40 jezikov in se lahko pohvali s 150 milijonov prodanih izvodov, je izpod rok dvojčkov Rossa in Norrisa McWhirter zaživela leta 1955. Tako zdaj praznuje sedem desetletij spremljanja posebnih dosežkov, ki jih je vedno več, saj vsako leto dobijo na tisoče prijav novih rekordov. V 70. izdaji, ki jo je izdala založba Učila International, so zbrali 2115 rekordov, od tega jih je kar 80 odstotkov novih ali posodobljenih. K bogati zbirki rekordov so tudi letos prispevali Slovenci, ki so poskrbeli za kar sedem novih slovenskih rekordov.

Človeška ribica, ki lahko brez hrane preživi tudi okoli desetletje, na minuto pa ji srce utripne dvakrat, se po novem lahko pohvali z nazivom najdlje živeče dvoživke, saj lahko doseže tudi do 70 let. Čeprav je zaradi nedostopnosti še močno neraziskana in starosti trenutnih odraslih primerkov ne vedo natančno, je Mateja Rosa, predstavnica za odnose z javnostmi v Postojnski jami, na tiskovni konferenci ob izdaji knjige sicer poudarila, da se bo to spremenilo zaradi dveh "zmajevih" legel – prvo se je pred očmi svetovne javnosti izleglo leta 2016, to pa se je ponovilo leta 2022.

Dodala je, da v znameniti jami živi okoli 170 različnih vrst živali, človeška ribica pa je med njimi največja. Njen genom ima sicer po njenih besedah zapis, daljši od knjige Vojna in mir, ima pa tudi sposobnost regeneracije – če se hudo poškoduje, ji lahko zraste nova noga.

Pod najdaljšo maratonsko televizijsko pogovorno oddajo se lahko podpiše Boris Tomašič – ta je neprekinjeno trajala kar 73 ur in 23 minut, prejšnji rekord pa je tako izboljšal za kar eno uro. Pogovarjal se je z več gosti, televizijski prenos se ni smel prekiniti, ves čas je moralo biti na snemanju 20 gledalcev. Prisotna je bila tudi Guinnessova sodnica, ki je rekord na kraju samem potrdila. Na uro je imel, kot je povedal med tiskovno konferenco, pet minut počitka, da ni zaspal, je poskrbel tudi s hojo po tekalni stezi. Prvotno so načrtovali 80-urno oddajo.

Načrtuje sicer, da bi poskusili podreti rekord za najdaljšo maratonsko televizijsko pogovorno oddajo z voditeljskim parom, ki je trenutno 72 ur in pet minut. Razmišljal naj bi tudi o sodelovanju s hrvaško televizijo.

"Malo sem treniral, poskusil sem in uspelo mi je"

Za kar pet novih slovenskih rekordov so sicer poskrbeli športniki. Nekdanji košarkarski igralec, danes pa trener Luka Trpin, ki je sicer nosilec več rekordov, ki še veljajo, se je lotil novih košarkarskih podvigov – izboljšal je namreč rekord za največ košarkarskih odbojev med nogami v eni minuti (517) in za največ košarkarskih odbojev "pajek" v eni minuti (89). Kot je opisal, so te lahko prešteli le tako, da so videoposnetek izziva močno upočasnili.

Da tovrstni rekordi obstajajo, je izvedel na družbenih omrežjih, kjer so se v tem preizkusili igralci košarke "freestyle" – in zdaj se ukvarja s košarkarskimi triki. "Malo sem treniral, poskusil sem in uspelo mi je," je dejal na tiskovni konferenci in poudaril, da gre za osnovne košarkarske poteze, ki jih je treniral že od majhnega. Kljub vsemu pa ne miruje. Kot je povedal ob izdaji knjige, že čaka na potrditev novega, šestega rekorda: za največ košarkarskih odbojev z dvema žogama v eni minuti.

Alenka Artnik med ženskami kraljuje z najglobljim potopom na vdih s konstantno obtežitvijo in dvojno plavutjo – 111 metrov. Janja Garnbret je osvojila največ zlatih medalj na IFSC-svetovnem prvenstvu v športnem plezanju – kar osem. V kolesarstvu pa je rekorder postal Tadej Pogačar, ki je s štirimi zmagami dosegel največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na dirki Tour de France.

Poleg tega sta v najnovejši izdaji priljubljene knjige tudi dva rekorda, ki sta bila dosežena v Sloveniji. "Krivec" enega je legendarni smučarski skakalec Noriaki Kasai, ki je postal najstarejši prejemnik točk v svetovnem pokalu v smučarskih skokih – te je pri 51 letih in 290 dneh marca 2024 dosegel v Planici, ko je zasedel 29. mesto.

Jovanka Radičević, Črnogorka, je v zadnji sezoni igrala za slovensko moštvo Krim in zadela največ, kar 1069, golov v ženski EHF-rokometni ligi prvakinj.

Prvič poglavje posvetili tudi mladim rekorderjem

V Guinnessovi knjigi rekordov 2025 predstavljajo tudi zgodovino določenih kategorij, v vsakem poglavju razdelek Iz zgodovine, ki sicer pove, kako se je rekord spreminjal z leti. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, je knjiga "glasnik in dokument svojega časa", kar naj bi dokazovalo tudi sedem dvostranskih člankov z rekordi, ki so bili objavljeni na vsakih 10 let knjige. Kot zanimivost je ob platinastem jubileju vključen tudi članek o temi platine.

Prvič v zgodovini so celotno poglavje – Mladi rekorderji – posvetili tudi mlajšim od 16 let, ki so si prislužili uradni certifikat. V posebni izdaji so vključili tudi rubriko IKONE, kamor so uvrstili vzorniki, kot so youtuber MrBeast, košarkar LeBron James, polarna pionirka Preet Chandi in celo Barbie. Ti naj bi "utelešali duh in vrednote Guinnessovih svetovnih rekordov".