Diamant, safir, smaragd in rubin na razstavi v Ženevi. Foto: EPA
Diamant, safir, smaragd in rubin na razstavi v Ženevi. Foto: EPA

Sofie Boons, univerzitetna predavateljica in raziskovalka oblikovanja nakita na Univerzi Zahodne Anglije v Bristolu, je razvila posebno kemično tehniko. Ta omogoča, da se drobni delček pravega rubina pomnoži, medtem ko je že nameščen v svojem delu preostalega dela kosa nakita. Univerza verjame, da ta tovrstni proces doslej še ni bil uspešen.

Za gojenje dragulja je Boons začela z rubinastim "semenom", vzetim iz odpadnih odrezkov dragega kamna. Fragment je postavila v platinasto stvaritev, v tem primeru prstan, in nato uporabila kemično sredstvo, imenovano "flux". To zniža temperaturo, kar omogoči rast dragulja.

Za razliko od draguljev, vzgojenih iz nič v laboratoriju, ki so lahko energetsko intenzivni, ali tistih, ki so netrajnostno izkopani iz zemlje, ti rastejo v peči iz kosov odpadnega materiala dragih kamnov in potrebujejo le nekaj dni in samo "pet ur energije", da se razvijejo.

"Eksperimentiram s tem, da jih v peči gojim med pet in petdeset ur," je dejala Boons in pojasnila, da daljši čas pomeni kristale, ki so nekoliko čistejši in večji. "Prizadevam si skrajšati časovni proces, da bi bil bolj trajnosten," je še pristavila. Dodala je, da metoda izpodbija idejo, da so dragi kamni, ki jih ustvarijo ljudje, sintetični. "Rahlo nepredvidljiva rast ima naravne poteze, kar se mi kot izdelovalki nakita zdi fascinantno," je dejala, poroča BBC.

"Posnemajo tisto, kar raste tisoče let v zemlji"

"Dragi kamni, pridelani v laboratoriju, niso umetni. Posnemajo tisto, kar raste tisoče let v zemlji, zato so cenovno ugodnejša alternativa izkopanim kamnom," je povedala Rebecca Enderby, bristolska oblikovalka sodobnega nakita, ki je pisala o laboratorijsko pridelanih diamantih, in dodala, da se spreminja dojemanje njihove vrednosti.

Po njeno bi lahko bili dragulji, vzgojeni v laboratoriju, bolj "okolju prijazni". "Vendar za ustvarjanje porabijo veliko energije, zato bi jih bilo treba proizvajati z uporabo zelenih ponudnikov energije," je poudarila.

Projekt, ki je del doktorata Boons, je zdaj pritegnil drugo fazo financiranja univerze. Univerza v Bristolu se je pridružila sodelovanju, tako da bo mogoče raziskavo razširiti tudi na druge drage kamne.