Profesionalni ribič Nikola Frankvić je Fakulteti naravoslovnih znanosti v Pulju poslal prav poseben videoposnetek. V objektiv je namreč ujel drugo največjo ribo na svetu – morskega psa orjaka (od njega je večji samo kitovec).

Tega je pred kratkim opazil pred pristaniščem v Medveji, približno 200 metrov od obale, ko se je zadrževal na gladini morja. Njegova dolžina je bila ocenjena na okoli osem metrov.

Morske pse orjake je po besedah fakultete najpogosteje mogoče videti, ko se počasi premikajo po morski gladini. Ker se zdi, da zgolj lenobno vsrkavajo sončno toploto, so si prislužili vzdevek "basking shark" – angleška beseda bask namreč pomeni uživati na soncu.

Kot je zapisano na spletni strani National Geographic, znanstveno ime Cetorhinus maximus v grščini pomeni "morska pošast z velikanskim nosom". Te ribe lahko doživijo 50 let in tehtajo tudi več kot štiri tone.

Največji morski psi, ki se lahko poženejo iz vode

Čeprav imajo veliko zob, teh ne uporabljajo pri hranjenju, ampak naj bi bili po ugotavljanju znanstvenikov del paritvenega procesa. Tako so ti neagresivni morski psi nenevarni, načeloma se prehranjujejo z živalskim planktonom. Pri lovljenju tega jim pomagajo njihova široka usta. Premikajo se s hitrostjo približno tri kilometre na uro, v eni uri pa lahko prefiltrirajo okoli 2000 ton morske vode.

Še do pred kratkim so sicer znanstveniki verjeli, da pozimi hibernirajo – a to ni res. V hladnih mesecih jih je mogoče redkeje videti, ker se večinoma zadržujejo v globljih in bolj oddaljenih vodah. Potopili naj bi se celo približno kilometer globoko.

So tudi največji morski psi, ki se lahko poženejo iz vode, tudi do štirikrat zapored. S tem dejanjem sicer ribe porabijo 32-krat več energije kot za plavanje. Razlog za tovrstno vedenje ni popolnoma jasen, nekateri menijo, da se tako znebijo zajedavcev ali pa gre za dvorjenje.

So ranljiva vrsta

Zelo malo je znanega o tem, kako se sploh razmnožujejo – edino brejo samico so ujeli in proučevali davnega leta 1943 na Norveškem. Ker spolno dozorijo šele med 12. in 20. letom, število mladičev pa ni veliko, so morski psi orjaki zelo ranljiva vrsta, ki ji grozi izumrtje.

V 20. stoletju so jih pogosto lovili zaradi olja v jetrih, ki so ga nato uporabljali za svetilke, kozmetiko in parfume, zaželeni so bili tudi njihovo meso, koža in velike plavuti. Iz severnega Atlantika naj bi polovili okoli 100.000 primerkov. Ker je bil zato njihov obstoj v nevarnosti, je vedno več držav v 90. letih začelo prepovedovati lov na te morske pse.

Še vedno se sicer ujamejo v ribiške mreže, trčijo z ladjami in užijejo škodljivo mikroplastiko, obenem pa podnebne spremembe vplivajo na količino planktona. Trenutno so eni izmed najbolj zaščitenih morskih psov v evropskih vodah.