Prepoved je začela veljati po petih letih, odkar so električni skiroji zavzeli pariške ulice. Največ težav je povzročalo njihovo parkiranje, saj so jih uporabniki brez reda odlagali na pločnikih in na križiščih, povzročili pa so tudi veliko nesreč s pešci.

Prepoved sicer velja zgolj za električne skiroje, ki so jih uporabniki, ko so na ulici našli skiro, najeli prek aplikacij in jih prosto odlagali, kjer koli so želeli, dokler ga ni najel drug uporabnik.
Županja Pariza Anne Hidalgo, ki je dala tudi pobudo za glasovanje na referendumu, je prepoved izposoje električnih skirojev zagovarjala s stališčem, da niso do okolja prijazni ter da v mestu povzročajo nevšečnosti. Na aprilskem referendumu je za prepoved glasovalo skoraj 90 odstotkov meščanov, poroča STA.

Njen namestnik David Belliard, ki je sicer pristojen za trajnostno mobilnost, je novinarjem v četrtek dejal, da je bila prepoved, kljub prizadevanjem podjetij, ki so ponujala najem skirojev, neizogibna. "Anarhija je bila neznosna," je poudaril. Podjetja Lime, Tier in Dott, ki so ponujala izposojo, so z mestnih ulic že začela odstranjevati približno 15.000 skirojev, ki jih bodo po vzdrževalnih delih poslala v druga evropska mesta, kot sta London in København.

Nekaj električnih skirojev bo sicer ostalo na širšem območju Pariza. Podjetje Tier bo najem skirojev omogočalo v pariških predmestjih, kot sta Marne-la-Vallee in Saint-Germain-en-Laye.
Nekateri uporabniki električnih skirojev so si medtem že kupili lastne ali pa jih bodo za točno določen čas najemali pri podjetjih, ki so zaobšla prepoved. Ustanovitelj podjetja Volt, za katerega prepoved ne velja, saj izposoje ne izvaja prek aplikacije, je za AFP dejal, da bo prepoved močno vplivala na povpraševanje po električnih skirojih za točno določen najem. Podjetje bo tako, da bi povečalo promet, kupilo dodatnih 2000 električnih skirojev.