Od sobote bo obiskovalcem na voljo nov ogled, ki so ga poimenovali Spoznajte zmajčke. V sklopu tega si bodo obiskovalci (trenutno) lahko ogledali 3 od 21 mladičkov človeških ribic, ki so bili doslej najbolj »skrbno varovana skrivnost« v Postojnski jami, saj so živeli v jamskem laboratoriju.

Ogled mladičkov bo mogoč v posebnem VIP-ogledu, ki bo potekal v slovenskem ali angleškem jeziku. Število obiskovalcev so omejili na zgolj 20‒30 na dan v eni skupini.

Poleg rednega ogleda Postojnske jame bodo obiskovalci izvedeli vse o človeških ribicah, ki že od prazgodovine burijo domišljijo, videli slavne mladičke in vstopili v sicer za javnost zaprte dele jame.

"Otvoritev novega oglednega akvarija s tremi mladički človeških ribic predstavlja nov mejnik tako zanje kot za jamo. Ta že stoletja velja za zibelko speleobiologije in biodiverzitetno najbogatejšo jamo na svetu. Istočasno gre za velik dosežek naše ekipe," je ob izreku vabila vsem gostom naznanil predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.

Kaj počnejo, "ko ugasnejo luči", je eno najpogostejših vprašanj o skrivnostnih človeških ribicah, ki živijo v temi podzemnih voda. Razmnoževanja človeške ribice v naravnem okolju namreč ni videl še nihče. Leta 2016 so bili v Postojnski jami priča zgodovinskemu odlaganju 64 jajčec človeških ribic v velikem razstavnem akvariju. Iz njih se je pozneje izleglo 21 malih zmajčkov. Po statistikah znanstvenikov naj bi v naravi od več sto jajčec, kolikor jih predvidoma odloži samička v času življenja, odraslost dosegla samo dva zarodka.

Prvotne želje po preživetju vsaj enega zarodka so kmalu lahko nadomestile drugačne želje. Sprva želja po preživetju in uspešnem razvoju čim večjega števila ličink v mladičke, pozneje pa tudi po tem, da bi jih pripeljali do stopnje, ko bodo dovolj veliki za selitev in bi jih lahko videli tudi obiskovalci jame.

V jamskem laboratoriju, ki je začel rasti po zadnjem odloženem jajčecu, so zagotovili optimalne umetne pogoje za razvoj jajčec in pozneje ličink. V številkah pomeni, da so dosegli 92% stopnjo preživetja in tako, po mnenju stroke, "ustvarili edinstven laboratorij v popolnoma naravnem okolju, ki predstavlja pomemben korak za zagotavljanje optimalnih umetnih pogojev za uspešno vzgojo Proteusa, kar lahko zelo pripomore k ohranjanju te vrste v prihodnosti".