V akciji je sodelovalo več sto ljudi, ki so pri iskanju uporabljali tudi brezpilotne letalnike s toplotnimi čitalniki, čolne z infrardečimi kamerami in podvodni hidrofon, s katerim so lovili nenavadne zvoke.

Še največ vznemirjenja je raziskovalcem prinesla petkova ekspedicija s čolnom, na katerega so namestili posebno akustično opremo za zaznavanje podvodnih zvokov. Vodja iskalne akcije Alan McKenna je povedal, da so med testiranjem sistema zaslišali štiri za vodo značilne "blupe".

"Vsi smo bili malo navdušeni, tekli smo preverit, ali je snemalnik prižgan in ugotovili, da ni priklopljen," je priznal vodja iskanja iz centra Loch Ness Exploration.

Kljub slabemu vremenu se je ob jezeru Loch Ness v Škotskem višavju zbralo okoli 200 ljudi, še več sto jih je z nadzorovanjem kamer "pomagalo" prek spleta. "Na terenu smo imeli ljudi iz Španije, Francije, Nemčije in finski par. Imeli smo novinarske ekipe iz Japonske, Avstralije, Amerike. Bilo je res dobro," je dejal Alan McKenna iz centra Loch Ness Exploration.

Organizacija Loch Ness Exploration je iskanje Nessie izvedla v sodelovanju z Loch Ness Centrom. Šlo je za največjo iskalno akcijo po letu 1972. Vodja centra Paul Nixon trdi, da je bilo iskanje več kot zgolj "reklama", saj je pokazalo, da je navdušenje nad Nessie še zmeraj zelo veliko. "Verjamem, da se v globinah jezera Loch Ness skriva nekaj velikega," je dejal.

Nessie prvič zaznali v 7. stoletju

Loch Ness Center ima svoj sedež na obali jezera, v prostorih nekdanjega hotela v Drumnadrochitu. Prav upraviteljica hotela Aldie Mackay je leta 1933 oživila govorice o Nessie, ko je v jezeru videla "vodno pošast, podobno kitu". Leto kasneje je v javnost prišla prva domnevna fotografija pošasti.

Prva omemba pošasti v okolici jezera pa sega že v 7. stoletje, ko naj bi irski menih sveti Kolumba v reki Ness, ki izvira iz jezera, prav tako ugledal nenavadnega stvora. Skrivnost pošasti Nessie je postala navdih za številne knjige, televizijske oddaje in filme, pomembna pa je tudi za škotsko turistično industrijo.