Nogometaši Čila so se namreč uvrstili na SP v nogometu, žreb pa jim je namenil, da se bodo v Braziliji borili v eni najtežjih skupin letošnjega prvenstva.

Rudarji, za usodo katerih je 69 dni trepetal ves svet, so se odločili, da bodo čilski izbrani vrsti vlili nekaj poguma in nogometaše spomnili, kaj vse so že sami preživeli. Vseh 33 se je zbralo na mestu, kamor so jih 13. oktobra 2010 po več kot dveh mesecih ujetništva pod zemljo pred očmi vsega sveta končno le varno potegnili na površje.

Možjo stojijo drug ob drugem, objeti čez ramena, spredaj pa stoji Mario Sepulveda, ki so mu lokalni mediji med ujetništvom pod zemljo nadeli vzdevek Super Mario, saj je slovel po pozitivni energiji in humorju, ko je iz osrčja zemlje pošiljal videodnevnike o stanju rudarjev.

Čustven nagovor nogometašem
"Na tem mestu smo bili ujeti sedemdeset dni, zemlja nas je pogoltnila in takrat smo morali ugotoviti, iz česa smo narejeni. Na površju je v nas verjelo na milijone Čilencev in ta zemlja je priča temu," ob spremljavi veličastne glasbe in s posnetki izpred štirih let kriče in čustveno začne Sepulveda.

"In zato bomo to zemljo odnesli tja, kjer bo igrala naša izbrana vrsta, da ji bomo dali upanje in pogum. Da pokažemo svetu, da za Čilenca nič ni nemogoče," nadaljuje, medtem ko vsak izmed rudarjev napolni in zapečati lonček z zemljo ter ga postavi v torbo.

"Je Španija težka reprezentanca? Je Nizozemska težka? Skupine smrti se ne bojimo. Vseeno nam je za smrt - enkrat smo jo že premagali!" še položi na srce, video, ki je že segel v srca mnogih navijačev po svetu, pa se konča z znanim skandiranjem: "Či-či-či-le-le-le!"