Aplikacija izriše okolje uporabnika, v katerem je treba najti pokemona, nato pa odkorakati na lokacijo in ga ujeti. To je nekakšna kombinacija realnosti in igre, saj se pokemon izriše na resničnem kraju.

Če je igralec dovolj spreten in žepno pošast (kar je tudi prevod besede pokemon) ujame, jo lahko uri in se z njo spopada z drugimi povezanimi igralci.

Uporabniki pravijo, da je to igra za vse generacije, od najmlajših do najstarejših. Igra jih spodbuja, da virtualne pošasti iščejo v naravi in po ulicah - tako večurno sedenje za računalnikom postaja preteklost.

"Ta aplikacija je omogočila, da ljudje bolj komunicirajo med seboj. Hodiš po mestu, spoznaš novega pokemonovega trenerja in pogledata, kakšne pokemone imata. Več je poudarka na interakciji med ljudmi," je za TV Slovenija dejal administrator strani Pokemon Go Slovenija, Nejc Pišlar.

A pomembna je tudi varnost - ljudje se namreč tako zatopijo v igro, da se spotikajo, padajo ter se spravljajo v nevarnost - hrvaški gorski reševalci so turistom celo priporočili, da naj na gori Velebit ne igrajo te igre.

Igra se sicer na telefone naloži brezplačno, zaslužek je v dodatkih za igro, v kateri še vedno najslavnejši med žepnimi pošastmi ostaja Pikaču.