Pred 100 leti so tehniko pridobivanja oglja v kopah v kraje na Dolah pri Litiji prinesli Italijani. Po koncu druge svetovne vojne se je oglarska dejavnost tu razširila, a do začetka projekta oglarske dežele so bili oglarji na Dolah razdrobljeni.

"Oglje so prodajali predvsem preko zadruge, nekaj so imeli tudi svojih strank, v zgodovini je bil pa to kar pomemben energent," opisuje Dušan Mak.

Pred dobrimi 15 leti pa so se oglarji pričeli združevati. "Leta 2002 smo imeli prvi pohod po oglarski poti, uradna otvoritev pa je bila leta 2004, ko je bil teden gozdov," pravi Mak.

V okolici Dol je bilo 16 oglarskih domačij, ki so pristopile k projektu ohranjanja oglarske dediščine. "Vsi ti oglarji zdaj intenzivno sodelujejo, ustanovili so tudi Društvo oglarjev, kjer združujejo svoje interese in aktivnosti," dodaja. Oglarijo še danes, a na večini domačij to ni več primarna dejavnost.

Najboljši je bukov les
Oglarski postopek se začne s pripravo lesa ob sečnji v gozdu. "Potem se ta les, če je debelejši, razcepi. To se v glavnem dela v zimskem času, potem se les malo osuši, spomladi, ko sneg odleže, pa les zvozimo domov, kajti danes imamo vsi oglarji kopišča doma," opisuje Mirko Brinovec iz Oglarske domačije Brinovec.

Sledi zlaganje lesa v pokončno kopo. "Potem jo še ograsamo, nakar sledi črnjenje kope oziroma osipanje, ko kopo osujemo s črno oglarsko zemljo, da nam vse skupaj dobro zatesni in potem je že na vrsti prižig," nadaljuje. V oglarski deželi je navada, da kope prižigajo ženske.

"Ta kopa je zdaj, trenutno, v fazi tlenja, tli že 4 dni, tlela bo pa še nekje od 8 do 10 dni," na eno od kop pokaže oglar Tone Lavrič. V tej kopi je približno 50 kubičnih metrov lesa, iz česar bo nastalo približno 5 ton oglja. "Najboljši je bukov les, ampak damo tudi preostali les v kopo. Bukov je najboljši les po kaloričnosti," pravi Lavrič.

Želja po prenočiščih za goste
Ko je oglje pripravljeno, sledi podiranje kope in shranjevanje oglja v vrečke. Konec maja so na Dolah pripravili že 16. Oglarski pohod, kjer so obiskovalcem pokazali pet kop v različnih fazah, pester pa je vsako leto tudi spremljevalni program. "Želja je tudi za prihodnje, da bi dejansko zagotovili prenočišča za te goste, da bi ostali v teh kraji kakšen dan dlje," poudarja Tomaž Lihtenvalner iz Oglarske dežele.

Oglarsko deželo si lahko obiskovalci ogledajo tudi med letom. Nekateri oglarji pripravljajo svoj program, možnost je tudi za organizirane skupine, da pridejo na ogled. Kot še pravijo oglarji, je ogled oglarske dežele primeren za vse generacije.