Vsa njegova prikrita sporočila in ikonografijo s pridom izkoriščajo tvorci današnje popkulture – med njimi tudi Lady Gaga, Madonna, Beyonce, Kylie Minogue.

Nemi znanstvenofantastični film je delo mojstra nemškega ekspresionizma. Postavljen je v futuristično antiutopijo, v kateri se prebivalci delijo na dva razreda: delavce in mislece. Metropolis tako opisuje boje med obema entitetama. Prikazuje družbo, v kateri je tisti "krasni novi svet" prodrl v sleherno poro življenja: izbrana elita živi v razkošju, medtem ko dehumanizirana delavska množica dela in živi v strogo nadzorovanem peklu.

Metropolis je svoje mesto našel v popularni kulturi, še posebej v glasbeni industriji. Naj bo to v videospotih ali na fotografijah, izvajalke so pogosto prikazane kot lik Marie – androida, programiranega, da pokvari moralo delavcev in sproži upor, ki bi ga elita uporabila kot izgovor, da zoper njih uporabi sredstva nasilne represije.
Režiser nas takoj na začetku popelje skupaj z delavci v njihovo mesto, ki se nahaja globoko pod zemeljskim površjem. Vsi so oblečeni enako, hodijo v istem taktu, svoje glave držijo sklonjeno v znak podrejenosti, vdanosti v usodo in obupu. Skozi film je človeška "čreda" prikazana kot čustveno in fizično izčrpana, zelo občutljiva in nerazgledana množica. Kot čreda ovc se delavci pomikajo v skupinah.

Njeni častilci (delavci) delajo znotraj gromozanskega stroja (pravi industrijski kompleks v peklu), v katerem se njihovo delo vrti okoli ponavljajočih se in nehumanih nalog. Naloge, ki so zaupane delavcem, so zgolj mehanske, zato jim za njihovo opravljanje ni treba napenjati svojih miselnih celic – kar jih dela za nič več kot podaljšek stroja.

Sledi v preteklosti, pečati za prihodnost
Vzporednice z Langovim prikazom delavstva lahko povežemo s pojmovanjem ameriškega misleca Walterja Lippmanna, ki je pet let pred snemanjem filma v svojem delu Javno mnenje primerjal javnost z zmedeno čredo, ki ni sposobna upravljati s svojo usodo. Film pa je pustil sledi tudi pri vodji propagande v nacističnem režimu Josephu Goebbelsu. Htiler je tako slavno dejal: "Kako srečni so lahko voditelji, da ljudje ne mislijo."

Medtem ko delavci živijo v peklenski antiutopiji, se misleci bohotijo v lesketajoči utopiji – veličastnem dokazu človeških dosežkov. Toda to svetlo mesto ne bi moglo obstajati brez stroja (Molocha) in njegove črede delavcev. Po drugi strani pa sam stroj ne bi obstajal, če ga mesto ne bi potrebovalo. Tu najdemo dualistični odnos, na katerem temelji cela zgodba, v kateri dve nasprotni entiteti lahko obstajata samo zaradi soodvisnosti.

Delo elit za elite
Moralni nauk zgodbe tako ni v tem, da se odpravijo vse neenakopravnosti in da se zgradi svet, v katerem bi bili vsi enaki. Prav tako ni cilj, da postane svet demokracija. Bolj kot to je cilj, da se pošlje delavce nazaj v globine, kamor (po mnenju elit) sodijo, toda skupaj z mediatorjem, ki bo vez med delavci in misleci. Potem ko se to zgodi, se izkaže film sam po sebi elitističen, ko poudarja preživetje elite. Na koncu so delavci potegnjeni za nos, prepričani, da se razmere lahko spremenijo. A pravzaprav ostane status-quo.

Boj dobrega proti zlu in vmes ljubezen
Znotraj boja delavstva proti eliti spoznamo štiri glavne like, ki nas vodijo skozi zgodbo Metropolisa. Ustanovitelj, graditelj in edini vladar materialnega sveta je avtokrat Joh Fredersen. Njegov sin Freder se v želji, da bi spoznal delavsko resničnost iz prve roke, poda v kruto resničnost delavcev tam spodaj - spusti se na njihovo raven in se zamenja z enim izmed delavcev. Postane Kristusu podobna figura, odrešenik.

Spodaj ga očara Maria – mlada svetnica proletariata. Karizmatično žensko visoko častijo njeni sodelavci, saj razume njihovo trpljenje in obup in se zaveda, da je upor neizogiben. Maria pridiga o miru in potrpljenju. Prerokuje prihod mediatorja, ki bo postal "srce med glavo (mislecev) in rokami (delavcev)".

Ko Joh izve, da delavci načrtujejo upor, poišče nasvet pri izumitelju in noremu znanstveniku Rotwangu. Čeprav poseže po najnovejših tehnologijah, se sam zateka k starodavnim okultnim vedam, da bi ustvaril svoje inovacije. Joh ukaže Rotwangu, da naredi svoj izum t. i. "Machine-Man", ki bo podoben Marii – z njim pozneje izkoriščata njeno kredibilnost in karizmo za širjene korupcije med delavci.

Programirana Maria zapleše hipnotični ples pred množico moških, ki se ljubosumno stepejo med sabo. V družbi kolegov delavcev se Maria obnaša kot "agent provocateur", ko sproža med možmi nemir in daje Johnu razlog, da uporabi silo nad njimi. S pomočjo upravitelja delavci le spoznajo, da jih je zavedel android. Prepričani, da je čarovnica, najdejo "robo-Mario" in jo zažgejo.

Naključje ali tehtno premišljena taktika?
Film se tako dotakne vseh tem današnje manipulativne elite, upravljanja s človeškim mišljenjem, temnega okultizma, degradacije moralnih vrednot, policijske države, vseprisotne vlade - in njegova ikonografija živi naprej.

Kylie - Speakerphone XTour 2008

Spice Girls - Spice Up Your Life