Peter Rojc pravi, da se je vse začelo pred približno 15 leti, ko je skušal razvozlati, kaj vse je v stari družinski škatli: "Notri je bila zbirka dokumentov, stare fotografije. V glavnem nobeden ni vedel, za kaj gre."

Iz radovednosti se je lotil pravega detektivskega raziskovanja, ki je zahtevalo veliko volje in potrpežljivosti. "Predvsem je pa to zanimivo, nekako ves čas napeto, od primera do primer, ko se zakomplicira."

Pomagal si je z najrazličnejšimi pisnimi in drugimi viri, ob tem pa je naletel na marsikakšno presenečenje, na primer, da je bil eden od prednikov Anton Rojc znan slikar, rezbar in restavrator, Franc Rojc pa se je med prvimi na kamniškem ukvarjal s fotografijo in se je v Ameriki poskušal v različnih poklicih, med drugim tudi z vrtnarstvom.

Eno od večjih presenečenj je tudi bilo, da je bilo v rodbini kar enajst vrtnarjev. "Niti najmanj si nisem predstavljal. To je bilo dva, trije, štirje moramo biti, konec koncev pa nas je 'ratal' 11."

Njegovi predniki so skrbeli za celo vrsto znanih vrtov po Sloveniji in tudi v tujini, med drugim na Dunaju, v Ljubljani, Kamniku, Novem Celju in na gradu Miramare pri Trstu, še zlasti pa so povezani s sosednjim arboretumom Volčjim Potokom. "Če se v taki naravi rodiš, ne more biti drugače. Tudi smo sosedje arboretuma. To je tako rekoč nalezljivo." Tudi sam je svojo vrtnarsko pot začel v arboretumu.

Peter zdaj skrbi predvsem za domači vrt, ki je precej večji od običajnih vrtov. "Je 3000 kvadratov. Če ga 'poverbaš', kot se reče, imaš tudi dolžnost, sicer prijetno dolžnost, stalno dolžnost, da ga urejaš, ampak ta dolžnost je družinska zabava."

Kot Peter in njegov oče je tudi njegov sin vrtnar, pa tudi vnuki se navdušujejo za to.