Venezuelec, ki že nekaj časa, tako kot celotna venezuelska reprezentanca v sabljanju, živi, dela in trenira v Lodžu na Poljskem, se je znašel v središču pozornosti, potem ko je na Twitterju delil fotografijo svojega drugega dela.

Dostavljanje hrane mu, kot pravi, ni breme, saj je pripravljen početi vse, da le preživi koronsko krizo. "Denar moraš zaslužiti tako ali drugače. To je služba kot vse druge," je dejal 35-letnik, ki je zlato olimpijsko kolajno osvojil pred osmimi leti v Londonu.

Požel je veliko spodbudnih besed in odobravanja.

Tudi preostalih 20 članov reprezentance je dostavljavcev v Lodžu, kjer na kolesih razvažajo hrano. Vse v želji, da bi lahko še naprej trenirali, nekateri tudi s pogledom v Tokio. "Vsi smo dostavljavci. Iz Venezuele dobimo le malo denarja, saj tudi tam kriza pušča posledice. Pandemija je vse obrnila na glavo. Ni tekmovanj, igre so prestavili za eno leto, sponzorji pa posledično denar obljubljalo šele prihodnje leto," je za francosko tiskovno agencijo AFP razložil Limardo.

Tedenski zaslužek okoli 100 evrov
V Lodžu v večinoma zapuščenem industrijskem obratu člani reprezentance trenirajo in učijo sabljanja lokalne otroke vse jutro do okoli 13. ure, ko športne rekvizite zamenjajo za kolo in se odpravijo v mesto, kjer dostavljajo hrano.

Na dan po ocenah Limarda prevozijo približno 50 kilometrov, zaslužijo pa okoli 100 evrov na teden. "Uskladili smo treninge in službo. Lahko bi rekli, da je to podaljšek običajnemu treningu," se je pošalil olimpijski šampion.

"To nam omogoča, da treniramo, končamo študij, plačujemo najemnino. Vsi delamo, da finančno podpiramo drug drugega," je za konec dejal Limardo, ki na Poljskem živi vse od leta 2001. Takrat je njegov stric želel ustvariti sabljaški center za svoje rojake, kar bi bila baza za nastopanje na mednarodnih tekmovanjih.

Zdaj namesto stričeve ideje Limardo vodi šolo sabljanja, v kateri se kot učitelji izmenjujejo reprezentanti, ki upajo, da bodo nekoč šli po stopinjah venezuelskega športnega junaka.