Ob začetku nedavnih protestov v Turčiji so novinarji iz množice, zbrane na carigrajskem trgu Taksim, potegnili bradatega moža, ki se je nato kot pogajalec posrednik srečal s turškim premierjem. Možakarju je ime Halit Ergenc, mednarodno slavo pa si je pridobil predvsem zaradi vloge sultana v turški kostumski TV-drami Muhtesem Yuzyil (Veličastno stoletje/slovenski prevod Sulejman Veličastni), ki so jo prodali v več deset držav.

Nanizanka je postavljena v Otomansko cesarstvo, zgodba pa se vrti okoli Sulejmana Veličastnega, najdlje vladajočega sultana, in njegove ljubezni do zahodnjakinje v svojem haremu, s katero postane obseden in se nazadnje z njo poroči. Serija, ki je vstopila v svojo četrto sezono, je ena izmed tistih, ki je Turčiji lani prinesla 130 milijonov dolarjev v tujem izvozu (še leta 2007 je ta številka znašala zgolj milijon).

Ciljni trg: Balkan in Bližnji vzhod
Da se serija dogaja v obdobju izpred 500 let, ko so turški sultani vladali večini Balkana in Bližnjega vzhoda, je kar primerno, saj so jo prodali v 47 držav večinoma iz omenjenih regij. Izvožene serije temeljijo na dobro premišljeni mešanici izpiljene produkcije, strastni in spletkarski zgodbi, lepih igralcih in ikoničnih turških lokacijah.

Prepovedana ljubezen (Ask-i Memnu) tako poteka v graščini v Bosporju in govori o prepovedani ljubezni med postavnim mladeničem Behlulom in prelepim dekletom Bihter, ki je poročena z njegovim stricem. Behlula igra Kivanc Tatlitug, ki v regiji slovi kot pravi lomilec src gledalk in ga kličejo kar "Halal Brad Pitt". Kot v Veličastnem stoletju tudi v Prepovedani ljubezni ne manjka ljubezenskih prizorov, ki se bi zahodnemu občinstvu verjetno zdeli zelo nedolžni, a so po arabskih standardih kar vroči.

Leta 2008 si je zadnjo epizodo serije, ki je orala ledino, Gumus (Srebro), ogledalo kar 85 milijonov ljudi v arabskem svetu, to število pa je v zadnjih letih še močno naraslo. Delno je to zato, ker turške telenovele zapolnjujejo vrzel na trgu. "Na arabski televiziji nedvomno vlada pomanjkanje dobrih scenarijev in visoke produkcije," pravi Habib Batah, libanonski medijski kritik in avtor bloga Beirut Report. "Nekaj bi bilo, če bi govorili le o peščici priljubljenih turških serij, a turške serije danes vrtijo na prav vsakem večjem arabskem kanalu."
Latinskoameriške telenovele z manj vpliva
Pred tem so arabske televizije predvajale telenovele iz Latinske Amerike, a so imele po Batahovih besedah manj vpliva, saj se arabsko občinstvo lažje poistoveti s turško kulturo kot z brazilsko. Ob tem pa se turške serije lotevajo številnih perečih tem, s katerimi se arabska televizija še vedno boji ukvarjati - neenakost spolov, prevare, skoki čez plot in nezakonski otroci, pravi profesor Asli Tunc, vodja medijske šole na carigrajski univerzi Bilgi.

A morda največ prahu dviga med občinstvom razmerje med moškimi in ženskami. Nekatere od teh serij namreč nagovarjajo ženske gledalke z uporabo neortodoksnih moških protagonistov, ki so romantični namesto mači, pravi Tunc. Povedano drugače: ženske v teh serijah so cenjene, spoštovane in oboževane. Tovrstne zgodbe, kjer moški strastno izpovedujejo ljubezen in vdanost svojim dragim, so označene za provokativne za konservativne družbe, kjer so izrazi ljubezni navadno zasebne narave.

Množični izvoz teh serij je sovpadel vzporedno s prizadevanji turškega zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja za krepitev turške kulturne moči - politika, ki jo mediji včasih opisujejo kot neootomansko. Vlada je v vrsti držav odprla svoje kulturne centre, ki so nekaka turška različica britanskih British Councilov, telenovele pa igrajo svojo vlogo pri risanju pozitivne podobe Turčije. Turško ministrstvo za kulturo tako neposredno povezuje serije s porastom arabskih turistov v Turčiji v zadnjih letih.