Računalniška tomografija je razkrila nenavadne spremembe v medvedkovih možganih, ki jih nevrologi še niso identificirali, prepričani pa so, da so prav te krive za epileptični napad, Epilepsijo je Knut najverjetneje podedoval od svojega očeta Larsa, ki je prav tako trpel za to boleznijo.

Kot mladiča je Knuta in bratca mati Tosca zapustila, zato so ju pod svoje okrilje vzeli oskrbniki v berlinskem živalskem vrtu. Bratec ni preživel, Knuta pa je posvojil Thomas Doerflein, ki se je nanj močno navezal. Takoj so se pojavile govorice, da je storil celo samomor, ker ni prenesel, da mu je vodstvo živalskega vrta prepovedalo pretesne stike z belo kosmato gmoto, zdravniki pa so zatrdili, da mu je odpovedalo srce.

Povzročil je pravo evforijo
Prikupen puhast medvedek je postal prava uspešnica, k njegovi ogradi so se zgrinjale trume navdušenih obiskovalcev, oskrbniki so spremljali vsak njegov korak, prodaja spominkov z njegovo podobo je šla za med. Knut je bil občudovan in opevan, stregli so mu z ribami in zmrznjenim korenčkom, ga kar naprej fotografirali, njegovo življenje je bila ena sama igra.

Preveč bab na kupu ...
Ko pa je začel odraščati, so mu oskrbniki hoteli priskrbeti ženo. Iz münchenskega pripeljali samičko Gianno, vendar se Knutovo srce za belo medvedko ni ogrelo. Z veseljem se je igral z njo, vendar mu je šla večino časa na živce, saj mu je nenehno kradla vse - od korenja do njegovih igračk.

Videli so, da iz te moke ne bo kruha, zato so Gianno vrnili v München, nato pa so konec lanskega leta v njegovo kletko preselili kar tri samice - v upanju, da bo vse tri oplodil in tako poskrbel za nove bele puhaste kepice, ki bodo v živalski vrt spet pritegnile trume obiskovalcev. Vendar Knut tudi nad njimi ni bil preveč navdušen, saj postal žrtev izsiljevanja in ustrahovanja vseh treh samic, zato je večino časa preživel oddaljen od njih, v vodi, in prestrašeno čakal na nov napad.

A še preden je lahko dokazal, da je pravi moški, je vmes posegla bolezen in Knut se je moral prezgodaj posloviti s tega sveta.