To je za dobre štiri metre več od Sgermove smreke na Koroškem, ki sicer ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Duglazija to namreč ni.
Novo najvišje drevo v Sloveniji je po oceni staro okoli 140 let in je v dobrem zdravstvenem stanju, navajajo v celjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Njen obseg debla na višini 1,3 metra od tal je 470 centimetrov, premer 150 centimetrov, ocenjen volumen pa 27 kubičnih metrov lesa. Kot navajajo v zavodu, je po informacijah, ki so jim dostopne, Pečovniška duglazija tudi šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Če bi upoštevali le drevesa, ki so bila izmerjena z najzanesljivejšo metodo z merskim trakom in plezanjem na drevo, pa je duglazija iz Pečovnika celo drugo najvišje izmerjeno drevo v Evropi, so dodali.
Duglazija, kot omenjeno, ni avtohtona vrsta v Evropi – izhaja namreč iz zahodnega dela Severne Amerike in so jo v Evropo prinesli leta 1827. Najprej so jo sadili kot okrasno drevo v parkih, po letu 1880 pa v obliki večjih nasadov tudi v gozdovih.
V mestnem gozdu v Pečovniku so prve duglazije posadili leta 1883. Ker raste hitro, proizvaja odličen les in je dokaj odporna proti suši in škodljivcem, jo z vidika soočanja s podnebnimi spremembami predstavljajo kot veliki up za evropske gozdove, vendar njen vpliv na naravne gozdne ekosisteme po pojasnilih zavoda še ni v celoti raziskan in pojasnjen, opozarjajo na Zavodu za gozdove.
Samo v celjskem mestnem gozdu 210 velikih duglazij
V zadnjih dveh desetletjih so celjski gozdarji načrtno spremljali rast duglazij v Mestnem gozdu in ugotovili, da gre za gozd najvišjih dreves, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves srednjeevropskih gozdov. Skupina gozdarskih strokovnjakov, ki jo vodi Robert Hostnik, je doslej evidentirala 210 velikih dreves duglazije. Od 101 drevesa, ki jim je bila izmerjena višina, jih 46 odstotkov presega višino 50 metrov, 10 odstotkov pa višino 55 metrov. V srednji Evropi sicer odrasla gozdna drevesa zrastejo do višine od 30 do 35 metrov, 40 metrov pa presežejo le redko.
Izjemna drevesa v Sloveniji
Najevska lipa raste pod vrhom Smrekovec ob domačiji Osojnik v bližini Črne na Koroškem in je z obsegom, ki je nekoč znašal 13,5, zdaj pa je okoli 10 metrov, saj je del zunanji obod debla propadel, najdebelejše drevo v Sloveniji. Njena starost je ocenjena na okoli 750 let. Najevska lipa naj bi po predvidevanjih zrasla iz sedmih debel, danes pa je ob strani in v sredini votla.
Najstarejše slovensko drevo naj bi bil po nekaterih ocenah macesen v dolini Male Pišnice. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, vendar mu je vihar odlomil vrh. Njegovo starost ocenjujejo na 800 do 1000 let, a je to nemogoče oceniti, saj je drevo znotraj votlo. Podobne starosti naj bi bila tudi Solčavska tisa nad Solčavo.
Terenske meritve duglazij se izvajajo s sodobnimi instrumenti in s pomočjo LIDAR laserskih posnetkov terena. Pri najvišjih drevesih se po pojasnilih zavoda meritve dodatno preverjajo z najzanesljivejšo metodo – z merskim trakom in plezanjem na drevo. Pri teh sodeluje izkušeni plezalec arborist Rado Nadvešnik, ki se je z merilnim trakom podal tudi na to najvišje drevo v državi.
Kako je merjenje potekalo, si lahko ogledate v spodnjem videu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje