Na Japonskem jih kličejo "rastlinojedci" in ob sobotah zvečer "pridejo na pašo": nadišavljena vojska negovane moškosti. Vsi nalepotičeni in urejeni, lasje počesani do popolnosti in telesa, ovita v oprijete, po meri krojene obleke. Njihovo naravno okolje so obljudena mesta, kjer živijo v strahu pred resnimi zvezami in čudaškimi mesojedimi ženskami, ki prežijo na njih.
Večino zadnjega desetletja starejši moški, ki so pripeljali deželo vzhajajočega sonca na ekonomski vrh sveta, zbegano opazujejo gizdalinsko obnašanje mlajše generacije. Japonski 20- in 30-letniki se zdijo nezainteresirani za kariere in apatični za rituale zmenkarij, seksa in poroke. Za kozmetiko in obleke zapravijo skoraj toliko kot ženske, živijo s svojimi mamami in urinirajo sede. Nekateri celo nosijo modrčke. "Kaj se dogaja z moškostjo te države?" se sprašuje družbeni kritik Takuro Morinaga. Zdaj ima odgovor: japonski moški se spreminjajo v jedce trave.

Oznako sošoku-danši (rastlinojed moški) je skoval kolumnist Maki Fukasava in je pred približno dvema letoma postala eden tistih popkulturnih trendovskih terminov, ki vsakih nekaj let obsedejo japonske medije.
Od deloholika do mevže
Termin, ki zveni rahlo slabšalno, je postal priljubljen s knjižno uspešnico Rastlinojedi poženščeni moški, ki spreminjajo Japonsko avtorice Megumi Ušikubo, predsednice tokijske firme za trženje Infinity. Njeno podjetje trdi, da sta zdaj približno dve tretjini vseh japonskih moških, v starosti med 20 in 34 let, delni ali popolni "travojedci" in daleč stran od klasičnih stereotipov o japonski moškosti 20. stoletja: brutalen, nepopustljiv vojščak in deloholični poslovnež.

Če je bil tipični japonski postvojni moški korporativni samuraj, ki je zaradi predanosti podjetju na stranski tir postavljal tudi družino, so "travojedci" v nasprotju z njimi netekmovalni in nepredani delu, simptom njihovega velikega razočaranja nad japonskim šibkim gospodarstvom v času finančne krize.

Kaj so torej značilnosti "rastlinojedca"? Blizu si je s svojo mamo, rad ima sladice in potovanja v tujino ter se nagiba k platonskim odnosom z nasprotnim spolom. Rade volje bo preživel noč z žensko, ne da bi sploh položil roko nanjo. Svojega denarja tudi ne zapravlja za druženje s prostitutkami.

Bolj razumska razlaga
Je pa razlog za to novo 'vrsto' moških in načina življenja iskati tudi v finančni stiski mladih - nekaj, s čimer se lahko poistovetimo tudi Slovenci v enakem starostnem obdobju. Mladi si preprosto ne morejo več privoščiti lastnega stanovanja - od tod tista točka "še vedno živijo pri mami". Tudi službo najdejo vse težje, zato tudi nimajo ustreznih pogojev, da bi si ustvarili družino.

Na milijone jih tako ostaja doma kot "parazitski samci", kar pomeni, da živijo s svojimi starši - in od njihovega denarja. Potrebo po partnerju so ublažili pojavi pornografije, spolnih igračk in virtualnega seksa na spalničnih računalnikih - kar je po razlagi analitikov tudi eden izmed razlogov, zakaj v zadnjem desetletju upada poraba kondomov.

K brisanju meja med spoloma naj bi svoje dodala tudi emancipacija žensk, ki nato doma "kastrirajo" svoje moške. Prav zaradi njihovega nenehnega "teženja" naj bi zdaj kar 40 odstotkov odraslih japonskih moških uriniralo sede, zato so razvili Tenshi no Hizamakura (angelsko kolensko blazino), nekakšno pručko za klečanje z nesrečno podobnostjo s cerkveno klopjo, s pomočjo katere so moški lahko med uriniranjem bližje školjki. Priprava je enega izmed japonskih medijev spodbudila k naslovu "Jezne gospodinje spravile moške na kolena".

Vir iskati v tradiciji?
A strokovnjaki za trženje so se naglo naučili lekcij novega "rastlinojedega" sveta. Moški so tako zdaj vodilni kupci izdelkov za nego las, ličil, modnih dodatkov in nege za nohte. Tokijska družba WishRoom celo prodaja modrčke za moške.

Kljub glasnim vzdihom starejših "karnivorov" pa nekateri strokovnjaki menijo, da so travojedci zgolj zadnja različica stare tradicije. V japonski kulturi je namreč že dolgo zaznaven močan androgeni element: v obdobju Tokugava (1603-1868) so v gledališču moški igrali ženske vloge, ženske pa moške, medtem ko je erotična umetnost slavila biseksualno in transseksualno igranje vlog. Tradicija živi še danes v gledališčih Takarazuka in Kabuki, v katerih ženske igrajo moške vloge.