Zgradili bodo 183 metrov zidu, ki naj bi postal spomenik in opomin, da brutalnost komunističnega režima nikoli ne bo pozabljena. Napoved gradnje je že izzvala žgoče debate med prebivalci glavnega mesta.

Berlinčane predvsem skrbi, kje bodo oblasti končno postavile mejo v spominu na dogodke pred združitvijo obeh Nemčij.

Alexandra Hildebrandt, ki vodi muzej Checkpoint Charlie, je dejala, da se je, še preden je predstavila idejo, zavedala njene kontroverznosti.

Dodala je, da so dogodki pred in po padcu komunizma za starejše še vedno živi. Mladi pa sploh ne vedo, kje je bil zid, niti kaj predstavlja Nemcem, tako tistim iz vzhodne kot iz zahodne Nemčije.

Mestni svet se je sicer odločil, da del zidu lahko ponovno postavijo, ampak le kot del razstave, namenjene propadu komunizma, kasneje pa naj bi ga podrli. Alexandra se s tem ne strinja in upa, da bo zid ostal. Ob tem je dodala, da muzej z gradnjo zidu dobesedno gradi spomenik, posvečen svobodi.

Stal bo na območju, kjer se po zrušenju nahaja smetišče, zato Hildebrandtova ne vidi nobene težave, da bi tam spomenik tudi ostal.

Delavec, ki gradi zid, 53-letni Wolfgang Müller, je dejal, da se mu zdi zelo nenavadano, da znova gradi zid. Dodal je, da si nikoli ni mislil, da bo to počel.

Walter Momper, nekdanji župan Berlina, je kritiziral gradnjo, rekoč, da nov zid ne more biti turistična atrakcija, saj je stari kriv, da je veliko ljudi izgubilo življenje.