Oglas
27-letni Rogen je svoje začetke v komediji doživel pri 13 letih, ko je nastopal s stand-upom v rojstnem Vancouvru. Ko so ga včasih spodili z odra, jim je zabrusil nazaj: "Star sem 13. Čez 30 let bom 43. Vi boste mrtvi."
Pri 17-ih se je preselil v Los Angeles in takoj začel svoje dolgo sodelovanje z Juddom Apatowom - sprva pri kratkotrajni, a kultni seriji Freaks and Geeks. Po filmih Anchorman in Donnie Darko je dobil vlogo v Apatowovem režijskem prvencu, 40-letni devičnik, kjer je takoj naredil velik vtis. Zares domače ime pa je Rogen postal leta 2007 z vlogo v Apatowovi nekonvencionalni romanci Napumpana, komediji o nenačrtovani nosečnosti.
Od takrat dalje je Seth, ki ne skriva svoje nagnjenj do marihuane in prostaštva, na ekspresu hita za hitom: Superhudo, Ananas ekspres, Step Brothers, Zack in Miri posnameta pornič ter Observe and Report. Svoj prepoznavni glas je posodil tudi animiranim komedijam (Kung Fu panda, Kronike Spiderwick, Horton Hears a Who! in Pošasti proti nezemljanom). Njegov zadnji projekt so Komiki, tretje sodelovanje z mojstrom Juddom Apatowom.
Torej, zakaj gre pri Komikih?
SR: Igram mladega komika, ki se s težavo prebija, Adam Sandler pa igra slavnega komika. Ko izve, da je bolan, vzame moj lik pod svoje okrilje kot asistenta/pisca/nekoga, nad komer se izživlja in si daje duška. Jonah Hill in Jason Schwartzman igrata moja sostanovalca, prav tako komika. Film je o komediji, pa tudi o odnosih in prijateljstvu. Je nekako grenko-sladek.
Ira in George se ne zdita najsrečnejša človeka. Bi ju lahko tako označili?
SR: Ja. Mislim, da je to, da sta ta dva lika precej osamljena, pomemben del zgodbe. Moj tip je v bistvu precejšnja reva in nima tekmovalnega duha, tako da se njegova sostanovalca malce znašata nad njim. Adamov lik je bogataš, ki je počasi požgal za seboj veliko mostov in ni preveč prijazen do ljudi, ki jih ne potrebuje več. Oba sva človeka, ki nimata veliko prijateljev, zato se spoprijateljiva.
To je vaš tretji film z Juddom Apatowom. Kako se je spremenil kot režiser?
SR: Je precej bolj sproščen. Pred 40-letnim devičnikom sva bila oba živčni razvalini. Nisva vedela, ali bo vse skupaj delovalo, a z vsakim uspehom postaneš bolj sproščen s svojo metodo delo in bolj samozavesten pri preizkušanju novih stvari. Vsakodnevno delovno okolje je postalo precej bolj sproščujoče.
Kakšen je recept Apatowa/Rogena za odlično komedijo?
SR: Judd me je naučil, da moraš vedno začeti s čustveno zgodbo, ki ni nujno smešna. Mora le biti verjemljiva in zanimiva. Vzemite, denimo, film kot Napumpana. Ni treba, da je smešen film – v njem se skriva resnejši film, ki je zelo dramatičen in prav nič zabaven. Tu je torej, kjer začnemo, s preprosto, čustveno premiso. Pri samih šalah pa je tako, da upamo, da če nasmejejo nas, bodo tudi druge.
Juddovi filmi so tipično neposredno umazani, a zelo ljubki in sentimentalni v svojem bistvu. So Imajo Komiki malce resnejši ton?
SR: Ko smo snemali 40-letnega devičnika, smo veliko razpravljali o tem, kako uravnotežiti umazanost z ljubkostjo. V Napumpani je šlo za umazanijo, ljubkostjo in romance. V tem pa le še dodajamo element situacije življenje-smrt. Za nas se zdi to zelo naraven tok, uravnoteženje humorja s temi elementi. Mislim, da je film prav tako smešen kot drugi, le malce bolj intenziven.
Ko ste začeli delati z Juddom, je spodbujal vas in vašega partnerja pri pisanju (Evan Goldberg), da se spomnite 100 idej. Je katera vodila v dokončan scenarij?
SR: Niti ne. Imeli smo zabavno idejo o dveh lenih tipih, ki živita skupaj v stanovanju in se nekega dne zbudita, v njunem pravkar postavljenem zidu pa je obtičal meddimenzionalni časovni popotnik. Tipa so poslali nazaj v čas, da dokonča neko misijo, a ker sta ta dva modela postavila steno, je obtičal. Tako da morata onadva dokončati misijo. Moja rahločutnost me nagonsko vodi k znanstveni fantastiki; sem velik oboževalec stripov. A Juddu iz nekega razloga ni bilo všeč. Ni mislil, da bi se prodajalo. Spominjam se, da sem predstavil te zamisli Juddu, on pa je odvrnil: "Ne potrebuješ neke nore ideje. Lahko posnamemo film o tem, kako oplodiš neko dekle. To bi lahko delovalo." In sva si mislila, ja, pa bi res.
Je bilo zabavno delati z Adamom Sandlerjem?
SR: Sem velikanski oboževalec Adama Sandlerja, zato gaje krasno videti , kako se znori. Je super, na smrt smešen človek. Z opazovanjem sem se naučil veliko, ne le zaradi njegove sposobnosti kot igralec, ampak tudi, kako se obnaša na snemanju. Za nekoga, ki to počne tako dolgo kot on, ni razvil praktično nobene slabe navade ali grdega ravnanja z ljudmi. To je precej izredno in občudujoče.
S stand-upom se nisi ukvarjal že od najstniških let. Te je po tem filmu prijelo, da se vrneš na oder?
SR: Film me je le spomnil, zakaj nisem bil za stand-up v prvi vrsti! (smeh) Včasih so predstave dobre in včasih so slabe. Po dobri predstavi si mislim, da bi se moral spet vrniti k stand-upu. A po slabi si mislim, kaj hudiča delam tu?! Jaz sem igralec! Tega mi res ni treba! Za film je bilo zabavno, a med produkcijo, ko smo imeli tritedenski odmor, si nisem na nobeni točki mislil, da se moram vrniti na oder in pripovedovati šale ljudem.
Ste se sami domislili materiala za stand-up ali je bilo vse v scenariju?
SR: Za veliko prizorov stand-upa je vsak igralec odgovoren, da napiše svoje rutine. Drugi producenti napišejo veliko šal, a povečini so prepuščene tistemu, ki nastopa, da so pač videti naravne. Snemali smo pred živim občinstvom, in ljudje so vajeni gledati komedijo v živo po televiziji, zato smo menili, da če bo kakor koli zlagano, se bo to videlo. Zato smo pripeljali gledalce. Hoteli smo, da se obnašajo točno tako, kot bi se gledalci obnašali. Mislim, da deluje zelo dobro in dela komične prizore resnične.
Kako se je občinstvo odzvalo na vas?
SR: Moj lik naj ne bi bil dober komik, zato vsakič, ko sem bil slab, sem si lahko rekel, da je to dobro za zgodbo. (smeh)
Je filmu kak prizor, ki za vas še posebej izstopa?
SR: Niti ne. Bilo je zabavno. Adam je odličen, spet delati z Jonah Hillom je bilo zabavno, krasno je bilo tudi igrati z Jasonom Schwartzmanom, s katerim sva že 10 let prijatelja. Dnevi stand-upa pa so se res zdeli malce drugačni – takrat se ni zdelo, da snemamo film, ampak bolj kak koncertni film. Pripeljati 300 ljudi, da se smejijo ali se ne smejijo tvojim šalam, to se ne dogaja na vsakem snemanju.
Verjetno vam ponujajo veliko vlog. Kako izberete med njimi?
SR: Imam eno pravilo: film posnamem le, če bi ga šel sam z veseljem gledati v kino. To ne pomeni, da bi posnel kateri koli film, ki bi ga šel gledat v kino, a na splošno je tako. Če preberem scenarij in si iskreno mislim, da je to tip filma, ki bi ga gledal, potem to nedvomno pomaga pri moji odločitvi – to, poleg tega, kdo še sodeluje pri filmu in kako zelo si želim sodelovati z njimi.
Precej ste shujšali. Je bilo to za vas težko?
SR: O, ja. Še vedno je. Zdajle bi kar naskočil pico. Če bi vedeli, koliko plača studio za osebnega trenerja, bi bilo bolje, če bi namesto njega plačali za liposukcijo.
Kakšna je vaša skrivnost?
SR: Razmigavaj se in jej bolj zdravo. Zveni bedno, a je resnično. Nihče, ki je debel, noče slišati tega. Hočejo slišati, da obstaja nek način, po katerem lahko sediš po cel dan in si ga mečeš, pa boš shujšal. Ne deluje tako. Čeprav, da si ga mečeš, vam bo pomagalo preživeti to. (smeh) V resnici moraš samo razmigavati se več. In če je nekaj videti slastno, tega ne pojejte!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje