Opazka, ki je Johna Inverdala čez noč naredila za največjega seksista in najbolj osovraženega komentatorja, BBC-ju pa nakopala na stotine pritožb ogorčenih gledalk - in gledalcev.
Čeprav je od ženskega finala Wimbledona, v katerem je Bartolijeva odpihnila Sabine Lisicki, minilo že skoraj teden dni, Inverdalov komentar še vedno odmeva in načenja precej mučno javno razpravo o položaju športnic in o položaju žensk na splošno. 28-letna 170 centimetrov visoka Francozinja, ki je z zmago na angleški sveti travi dosanjala svoje otroške sanje, se zdi še najmanj razburjena.

Inverdale je v soboto med ženskim finalom nonšalantno razglabljal: "Samo sprašujem se, če ji je njen oče kot najvplivnejša oseba v njenem življenju kot 12-, 13-, 14-letnemu dekletu kdaj morda rekel: 'Poslušaj, nikdar ne boš, saj veš, lepotica. Nikdar ne boš kot kakšna Šarapova, nikdar ne boš visoka meter 80, nikdar ne boš nekdo z dolgimi nogami, zato boš morala kompenzirati za to. Morala boš biti najbolj trmasta, odločna borka, kar jih je bilo na teniških igriščih, če boš hotela uspeti.' - in to tudi je."

BBC je zaradi te izjave prejel okoli 700 uradnih pritožb, spletni forumi so skoraj pregoreli, komentarji v podporo Bartolijevi so kar deževali. "Še dobro, da je John Inverdale dežurni lepotec BBC-ja," je pripomnil eden, drugi pa: "Medtem ko bi Andyja Murrayja zlahka zamenjali za Brada Pitta." Zadnji komentar je letel na moškega zmagovalca Wimbledona, prvega Britanca v 77 letih, ki mu je uspelo zmagati tu. Čez Murrayjev videz Inverdale ni imel nobene pripombe. Tabloidi pa so se tako ali tako bolj posvetili videzu - lepe - Murrayjeve spremljevalke Kim Sears.

Opravičilo
Inverdale Bartolijevi ali javnosti ni nikdar izrekel ravno najbolj prepričljivega opravičila. "Opravičujem se, če sem koga užalil," je dejal Inverdale. In: "Malce nerodno sem se izrazil o Marion Bartoli, kar je, razumljivo, dvignilo kar nekaj prahu. Malce surovo sem samo hotel izpostaviti, kakšna je javna percepcija teniških igralk, ki da morajo biti vse meter 80 visoke Amazonke."

Ker to očitno ni bilo dovolj, se je najprej javno opravičil BBC, češ da je šlo za "neobzirno" izjavo, zdaj pa se je oglasil še BBC-jev urednik James Harding, ki je dejal, da Inverdalove opazke niso bile primerne in da se mora komentator teniški šampionki osebno opravičiti.

In Bartolijeva? Izjavam ni želela posvečati pozornosti, češ da so zanjo povsem nepomembne. "Iskreno povedano, ni pomembno. Nisem blond, ne. To je dejstvo. Sem kdaj sanjala o manekenski karieri? Ne. Žal mi je. Sem sanjala o zmagi v Wimbledonu? Absolutno, da. In da sem lahko delila ta trenutek s svojim očetom, je bilo krasno in sem nadvse ponosna," je končala razpravo o tej temi in se na nedeljski tradicionalni wimbledonski galaples odpravila v oprijeti minioblekici in vrtoglavo visokih petah.

Seksizem tudi do deklet tenisačev
Mediji in komentatorji pa so temo še naprej prežvekovali. Hadley Freeman je v svojem Guardianovem komentarju zapisala, da je Wimbledon izpostavil ves seksizem, s katerim se srečujejo ženske - tako igralke kot tudi dekleta igralcev. "Že mogoče, da je Andy Murray na novo spisal britansko športno zgodbo častnih porazov in ponižujočega razočaranja, a očitno bodo nekatere stvari za spremembo potrebovale dlje kot 77 let," je začela.
"Zame najšokantnejši vidik Inverdalove epizode ni ta, da je izustil tako seksistično diarejo - vedno bodo idioti -, ampak da mu je BBC še vedno pustil komentirati moški finale naslednji dan. Samo zamenjajte seksistično naravo njegove izjave z enakovredno rasistično žaljivko, pa boste videli, kako zlahka očitno BBC jemlje skrajno javno verbalno zmerjanje žensk."

Freemanovo je zmotilo tudi, kako so mediji ves čas Wimbledona "buljili" v dekleta teniških igralcev, se slinili nad njimi, opisovali njihovo garderobo, opevali njihove atribute in primerjali eno dekle z drugim. Searsova je tako potegnila krajši konec proti dekletu poljskega tenisača Jerzyja Janowicza, ki je pozirala za Playboy. Janowicz je sicer izgubil proti Murrayju v polfinalu.
Pretiran odziv?
Po drugi strani pa se Terence Blacker v Independentu sprašuje: "Bartolijevi je uspelo, da tem izjavam ni posvečala prevelike pozornosti. Zakaj torej to ne uspe še nam?" In v komentarju delno stopil v bran Inverdalu, češ da so bile njegove izjave res nerodne, negalantne in mu je z njimi uspelo potencialno razjeziti tri ljudi, vključno s Šarapovo, da pa je odziv javnosti pretiran.
"Čutiti se užaljenega je eden izmed velikih užitkov sodobnega sveta. Ob tem se vsi počutimo tako kulturno sodelujoči kot tudi moralno večvredni. V vsej gonji ter viku in kriku, ki so sledili Inverdalovim opazkam, ni nikomur padlo na pamet, da če bi izbral svoje besede malce previdnejše, bi zadel dobro poanto o z videzom obsedenem času, v katerem živimo," je zapisal.
Ob tem pa naj dodamo, da je morda še najbolj zgovoren podatek o seksizmu v Wimbledonu ta, da vsi mediji po vrsti omenjajo, kako je Murray prvi Britanec (v angleščini je British univerzalna beseda, ki ni omejena na moški spol, op. a.) v 77 letih, prvi po Fredu Perryju, ki mu je uspelo zmagati na sveti travi. Telegraph je tako po Andyjevi zmagi zapisal: "Po 77 letih konec čakanja." The Times: "Murray končal 77-letno čakanje na britansko zmago." Daily Mail: "Andy Murray končal 77-letno čakanje na britanskega zmagovalca."
Wimbledon so v bistvu po Perryju osvojili še štirje z otoka - a same ženske. In nazadnje je to uspelo Virginii Wade leta 1977.
Verjetno je samo naključje, da Wimbledon spada pod okrilje londonskega župana Borisa Johnsona, ki se je te dni sam znašel na udaru zaradi seksizma, ko se mu je zareklo, da gredo ženske na univerzo samo zato, da bi si tam našle moža.