Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da mora voznik, ki vozi za drugim vozilom, voziti na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozi, prevozi v dveh sekundah. Varnostno razdaljo lahko določimo na dva načina, s štetjem oziroma aktivnimi pomagali, s katerimi je danes opremljenih vse več novih avtomobilov.
Ni treba biti raketni znanstvenik, da bi ugotovili, zakaj je avtocesta najvarnejša cesta. Zato, ker se vsi vozimo v isto smer. Razen, če ti kdaj kdo pripelje nasproti. Če ostanemo pri tem, da temeljni red avtoceste velja s tem, da se vsi peljemo v isto smer, s tem avtocesta postane najvarnejša, najudobnejša, najmanj stresna. Tako stanje idile pa porušijo sami vozniki s prekratko varnostno razdaljo.
Varnostna razdalja v Sloveniji pereč problem
Da je tovrstno zanikanje fizike na slovenskih avtocestah izjemno pereč problem, smo se prepričali v zadnji oddaji Avtomobilnost. V jutranji konici smo z nadvoza avtoceste v manj kot desetih minutah posneli veliko število voznikov, ki so se požvižgali na varnostno razdaljo.
Zanimivo je bilo to, da voznikov v jutranjih konicah v vožnji drug za drugim ni zmotila niti jutranja meglica, ki je bila tako gosta, da so nekateri prižgali celo meglenke.
"Na ta fizikalni problem lahko pogledamo tudi s psihološkega vidika. Ste kdaj pomislili, kako se počuti voznik spredaj, ko se mu tisti zadaj vozi tik „za ritjo,“ se sprašuje avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez, ki je tudi direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo. Brglez ta občutek ponazori s pogovorom iz oči v oči: "Pri pogovoru imamo osebni prostor, kar pomeni, da smo po navadi s sogovornikom drug od drugega oddaljeni 70 centimetrov. 70 centimetrov je težko določiti, a to vendarle določimo. To je razdalja, ki nam zagotavlja udobnost in varnost. Bližje z obrazom spustimo samo tiste, ki jih imamo radi. Če se nam približajo drugi, občutek ni dober, poznamo ga vsi.“
Posledice so lahko katastrofalne
Ali pa z vrnitvijo v otroštvo, ko smo kot otroci tekli tik za nekom, ki se je na hitro ustavil, mi pa smo se vanj zaleteli. Enako velja za vožnjo s kolesom in nič drugače ni zdaj v vožnji avtomobila na avtocesti. "Imamo zahtevno vprašanje in čisto lahko odločitev. Zakaj to počnemo in ogrožamo sebe in druge udeležence v prometu,“ se sprašuje Brglez, ki dodaja, da so posledice na avtocesti bistveno hujše, če ne že katastrofalne — smrtne žrtve, poškodovani, gospodarska škoda in zastoji.
Dars nas na varnostno razdaljo opozarja tudi z informacijskimi tabelami. Policija izvaja nadzor, preventivne akcije se izvajajo vsak mesec, da opozarjajo na nekaj, kar vemo že od otroških let.
Največ kršitev prekratke varnostne razdalje je po podatkih policije na avtocestah in hitrih cestah, kjer so zaradi velikih hitrosti posledice trčenj najhujše. Po podatkih policije je vožnja na prekratki varnostni razdalji največkrat povezana s preveliko hitrostjo, obe pa sta še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč na slovenskih cestah.
Pomemben je reakcijski čas
Čeprav vsi vemo, kaj je zaviranje in kako poteka, pa gre v resnici za zelo kompleksno stvar. Proces zaviranja je sestavljen iz dveh faz. Reakcijske poti in poti zaviranja, to skupaj pa predstavlja pot ustavljanja. Obe fazi lahko razčlenimo še bolj podrobno.
Reakcijska pot – to je čas, ko na avtomobilu spredaj zagledamo zavorne luči, procesiramo informacijo v možgane, možgani pošljejo ukaz rokam in nogam. Takrat pritisnemo zavoro. Vmes smo se z nezmanjšano hitrostjo približevali avtomobilu spredaj. Čas od trenutka, ko je voznik videl zavorne luči in začel v resnici zavirati, je v povprečju eno sekundo. Ena sekundo v primeru, da voznik zbrano gleda naprej in da ima dober reakcijski čas. Če pelje alkoholiziran, pod vplivi prepovedanih substanc, razdražen, pod stresom, ali da piše tekstovna sporočila med vožnjo, se pot zaustavitve ne začenja tam, ko bi se morala, ampak nekaj sekund naprej. Od tega trenutka je zavorna pot odvisna od kakovosti pnevmatik, tlaka v pnevmatikah, kakovosti podvozja in od kakovosti stika s podlago.
Tehnologija v pomoč vozniku
Na učinkovito zaviranje lahko nekoliko vplivamo z izbiro modernejšega avtomobila, recimo takšnega, ki ima sistem, imenovan BAS. Tega so izdelali, ker veliko voznikov na zavoro ne pritisne dovolj odločno in močno. Verjetno zato, ker še nikoli niso, morda se celo bojijo, da bo kaj narobe. Sistem zazna trenutek, ko po zavori udarimo v paniki in takrat na zavore doda vso možno zavorno silo in s tem poveča učinkovitost zaviranja.
V praksi varnostno razdaljo določamo na podlagi občutkov. Občutek pridobimo s prakso in praksa očitno pravi, da četudi vozimo preblizu, se vse dobro konča. In to je potuha. Pri določanju varnostne razdalje se nam ni treba zanašati samo na občutke. Lahko uporabimo zelo empirične metode.
Varnostno razdaljo lahko izračunate sami, tako da hitrost v km/h spremenite v m/s in pomnožite z dva. Še lažje pa to storite, če hitrost delite z 1,8, dobljeno pa predstavlja razdaljo v metrih. Pravilna varnostna razdalja znaša prevoženo razdaljo, ki jo vozilo prevozi v dveh sekundah. Pri 100 km/h mora ta na suhi cesti znašati najmanj 54, pri 130 km/h pa vsaj 72 metrov.
Se vam zdi zapleteno? Obstajajo tudi drugačne metode. "Prva je pravilo dveh sekund. Je najmanj natančna, najmanj razumljiva, čeprav je resnici enostavna, pa je njena interpretacija napisana tako, kot, če bi jo pisali tisti, ki pišejo navodila za uporabo sesalcev,“ pravi Brglez.
Pravilo je pravzaprav enostavno. Gledamo avto spredaj in ko ta zapelje mimo nekega znaka ali mostu, štejemo 21, 22, in ko pridemo do njegove točke, torej znaka ali mostu, in takrat izgovorimo 22, to pomeni, da smo imeli dovolj veliko varnostno razdaljo. Če smo prišli do točke hitreje, pomeni, da je naša varnostna razdalja prekratka. Dars nam je zato na nekaj delih svojega avtocestnega križa postavil tudi posebne točke in jih označil s številkami 21 in 22.
Druga metoda je bistveno bolj natančna in tudi lažja. Sloni na novih tehnologijah v sodobnih avtomobilih. Ti z različnimi sistemi merijo prostor med nami in vozilom spredaj. Preko različnih sistemov in signalov nas opozarjajo, kadar je ta prostor premajhen. "V Evropski uniji so pobude v smeri, da bi ti sistemi postali standardni v vseh avtomobilih. To podpiramo tudi mi. In tudi danes so na voljo v zelo različnih avtomobilih tudi sistemi različnih cenovnih razredov,“ pravi Brglez.
Tudi starejša vozila je mogoče nadgraditi
Rešitev pa obstaja tudi za starejše avtomobile. Če v vašem avtomobilu nimate sistemov, ki bi vas opozarjali oziroma ki bi pazili na vašo varnostno razdaljo, potem obstaja sistem, ki ga je mogoče naknadno vgraditi v praktično vsak avtomobil starejše izdelave. Naprava pazi na varnostno razdaljo, opozarja na to, da smo preblizu vozilu, na nalet, bere cestne znake in opozarja na to, če slučajno vozimo čez črto.
Vsak sistem ima šibko točko — človeka
Vendar pa imajo tudi ti sistemi šibko točko opozarja Brglez, ki je v zadnji oddaji Avtomobilnost praktično prikazal to slabost: "Nastavil sem radarski tempomat pri določeni hitrosti, pri kateri sistem najbolj optimalno vzdržuje varnostno razdaljo. Ta prostor je za večino voznikov velik, zato se pogosto zgodi, da se vmes vrine drugo vozilo. Vozniki vozil imajo občutek, da je prostor dovolj velik vsaj še zanj, mogoče pa še celo za dva avtomobila. In čisto mogoče je, da je ta voznik eden izmed tistih, ki hodijo na servis in svoje serviserje opozarjajo na to, da je nekaj narobe z avtom, ker se na armaturni plošči ves čas prižigajo simboli, recimo dva avtomobila s klicajem vmes. Ampak z avtom ni nič narobe.“
Brglez pove, da je epilog zgodbe ta, da je dolžina varnostne razdalje obratno sorazmerna z velikostjo ega voznika. Najdemo pa lahko tudi druge razloge. To, da se peljemo v dobro zvočno izolirani kabini, ki nam ne daje tako dobrega občutka o hitrosti, kot bi ga morali imeti. Dober občutek na zavori ravno tako vpliva na to, da zmanjšamo naš osebno prostor oziroma prostor varnosti. "Pa še en pomemben element smo našli pri Avtomobilnosti. Največkrat in na veliko srečo, se kljub bistveno premajhni varnostni razdalji nič ne zgodi, zato, ker voznik pred nami ne zavira v sili. So pa trenutki, ko se ne izide. Takrat nastanejo verižna trčenja in pa zaprte avtoceste.“
Kako smo merili varnostno razdaljo, si poglejte v prispevku iz zadnje oddaje Avtomobilnost.