"

Tabujevci zase pravijo, da so skupina za širši krog ljudi, in to jih ohranja na glasbenem prizorišču že 15. leto. V tem času so prestali pomemben mejnik v delovanju - menjavo pevke. Na mesto Nine Vodopivec je prišla Tina Marinšek. "Razselili smo se po Sloveniji in potrebno je malo več organizacije, da stvari tečejo. In dobili smo Gorenjko. To je cela pi***," je v smehu pojasnil baskitarist skupine Iztok Melanšek.

Skupina se ob 15-letnici ni odločila za veliki koncert, ampak je sestavila koncept za gledališko predstavo oz. sklop koncertov, na katerih bodo sebe in svojo glasbo predstavili še bolj intimno. Del tega so že predstavili na nastopu v SiTi Teatru novembra, a nadgradnjo hranijo za prvo polovico prihodnjega leta.

Zaključek tega sklopa koncertov napovedujejo za junij prihodnje leto, ko bodo nastopili s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah. Ali z besedami Melanška: "na betonskem odru, ki ga bomo razstrelili".

Celoten pogovor s članoma skupine Tabu, ki je v teh dneh izdala svojo prvo malo ploščo, si lahko preberete spodaj.

Prvič imate malo ploščo (EP). Prvič ste se začeli pripravljati za koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija oz. obstaja malo bolj jasen datum kot v preteklosti. In prvič ste se lotili akustike v malo bolj konceptualnem smislu. Kaj se še lahko zgodi prvič za skupino, ki deluje 15 let?
Iztok: Mislim, da si naštela že vse adute (smeh).
Tina: Zame se je prvič začelo vse bolj zares odvijati - ravno zaradi vseh teh naštetih stvari. Če nam prej ni bilo pomembno, da se dobimo vsak teden na vajah, je to zdaj postala obveza brez izgovora.
Iztok: Prvič nas v založbi brcajo v rit, namesto da bi mi njih. Prvič nam oni težijo, namesto da bi mi njim (smeh). Kar nam je všeč, saj smo potrebovali nekoga, ki dela s takšnim navdušenjem kot mi. To je tudi nekaj novega za nas, ampak nam zelo ustreza. Morali se bomo bolj zorganizirati, kot smo se po navadi, če želimo vse te cilje uresničiti.

Pred 15 leti se je vse začelo – kot ste sami poudarili – "kot en velik žur, ko vas je združila priredba On". Po tem, kar sta zdaj povedala, lahko prvih 15 let označimo za žur …
Tina: Rekla si prvih 15 let. O. K., to pomeni, da se je začelo drugih 15 (smeh).
Iztok: Če torej drugih 15 let slučajno ne bo žur, potem jih ne bo 15. Žur je vodilo. Imamo pa to srečo, da delamo stvari, ki so všeč drugim, in da nam gre kar dobro.

Nina je maja v pogovoru za MMC spregovorila nekaj besed tudi o svojih časih v Tabuju in nadenergiji, ki je 'špricala' iz vas, in o tem, kako niste mogli ostati narazen niti en konec tedna. Kako je s tem danes?
Iztok: Razlika je v tem, da ko smo začeli, smo bili praktično sosedje. Prihajali smo iz okoliških krajev in se poznali iz skupin, s katerimi smo preigravali skladbe na istih koncertih. Zato je bilo takrat malo lažje. Tudi mi smo bili še študentje, tako da je bilo vse skupaj malo bolj neobremenjeno. Zdaj pa so zadeve malo bolj resne. Razselili smo se po Sloveniji in potrebne je več organizacije, da stvari tečejo. In dobili smo Gorenjko. To je cela pi*** (smeh).
Tina: Prvič (smeh).
Iztok: Prvič, da imamo Neštajerca v skupini (smeh).
Tina: Ravno zadnjič smo imeli debato na vajah, kako ste si včasih več upali. In kamor koli ste prišli, ste bili zvezde večera – v središču pozornosti.
Iztok: Ne samo, ker smo bili skupina, ampak ker smo bili takšni.
Tina: Tako, saj takšni še vedno ste, samo malo več let imate ... Ja. Prišli smo do zaključka, da odraščamo. Vsi po vrsti (smeh). S tem odraščanjem odrašča tudi skupina, skladbe so bolj zrele. Vsakič, ko izdamo skladbo, ki postane 'hitac', kot je postala Poljubljena, je to izziv, da moramo biti naslednjič še boljši. Še vedno pa menim, da moramo stremeti k temu, da upravičimo svoje ime, torej da kdaj zaorjemo ledino in naredimo kaj novega, da ne sledimo samo trendom. Da si upamo kdaj kakšnega tudi postaviti.
Iztok: In še nekaj: v projekte gremo veliko bolj premišljeno in konceptualno. Pred 15 leti si nikoli ne bi upali oz. ne bi nikoli načrtovali stvari, ki se bo zgodila šele čez tri četrt leta. Takrat je šlo vse z danes na jutri. Kar je bilo po eni strani po svoje zabavno, danes pa takšen način delovanja ne bi šel skozi. Marsikdo bi nas nekam nagnal (smeh).

Ali glede odnosov v skupini postajate podjetje?
Iztok: Firma smo, zato ker smo neka blagovna znamka. Glede na to, da se dela v večjem merilu, kot se je včasih, je Tabu rokenrol podjetje, v katerem so kolektivne zabave drugačne kot pri navadnih podjetjih (smeh).
Tina: Res je vsak "zadolžen" za določeno stvar, ampak občutek znotraj je vse prej kot podjetniški. Vsakič je kolektivna zabava in vsakič je delo (smeh).

Po 15 letih ste se prvič bolj konceptualno lotili akustike. Zakaj zdaj?
Tina: Toliko časa smo premišljevali o njej, da je že postala trend. Tako da zdaj pa sploh moramo to narediti (smeh).
Iztok: Po tolikem času je čas (smeh).
Tina: Ja. Vse skupine, ki danes to počno, so na sceni že nekaj časa in sami od sebe si želimo narediti nekaj drugega, ker preigravaš skladbe toliko let na en in isti način. Meni zelo ustreza, da glasbo zminimaliziramo, da ima več prostora, da zadiha. Pa ne delamo akustike, ampak delamo Tabu – gledališka predstava. Vse stvari bodo naštudirane vnaprej. Zaigrane. Pač v našem obsegu igralskih sposobnosti, seveda. Tako kot greš na primer v Dramo na predstavo, samo da bo vključeno še veliko glasbe.
Iztok: Govora pa bo skoraj toliko kot glasbe.
Tina: Tako. Gre za malo globlji vpogled v nas kot skupino. Po 15 letih obstoja se nabere kar nekaj "backstage" materiala, ki ga bomo tukaj podelili z obiskovalci.
Iztok: V naši karieri se je zgodilo toliko stvari, da moramo ves čas pojasnjevati, zakaj so se zgodile. Na čelu z menjavo pevke, ki je res pomembna stvar in je vedno na tapeti. Na vsakem intervjuju. Zdaj bomo povedali, zakaj je tako. Zelo veliko bomo povedali o sebi, zelo iskreno.

Tina, koliko vam presedajo vprašanja o Nini?
Tina: Pa ... Ne presedajo mi več, ker sem jih sprejela, vem, da bodo verjetno vedno na tapeti. Mi pa preseda po navadi to, da ni kaj dosti izvirnosti v vprašanjih. Po večini jih zanimajo iste stvari - saj je to čisto jasno: kako mi je bilo, ali je bilo težko, če se razumeva … Saj je lepo, da ljudje to zvedo, da sva prijateljici in da smo vsi prijatelji. Ampak glede na to, da skoraj pri vsakem intervjuju to objasnimo, po mojem mnenju zdaj ljudje to že vedo, pa jih mogoče zanima tudi kaj drugega (smeh).

Katere so še te teme, ki jih morate pogosto pojasnjevati in bodo prišle v ospredje v tej gledališki predstavi?
Iztok: Za marsikatero skladbo obstaja zgodba, na kakšen način je nastala. Tega nismo nikoli razlagali.
Tina: Pa Mostar.
Iztok: Mostar je naša druga baza zunaj Slovenije in tam je nastala večina naših hitov. Je naše kreativno zatočišče (smeh). V bistvu pa predstava še vedno nastaja. Pripravljeno imamo polovico predstave, druga pa bo nastala spomladi. Tam bo še nekaj novosti.
Tina: Radi bi, da se ljudje z nami zabavajo. Želimo, da vsaj malo dobijo občutek, kakšni smo mi in naši odnosi, kadar nismo na odru in 'nažigamo'.

Nekatere skupine gredo po tolikih letih v smer težje dostopnosti do oboževalcev oz. zgradijo okoli sebe še višji zid. Vi se jim boste približali. Zakaj takšen pristop?
Iztok: Zato, ker smo radi med ljudmi. Saj obožujemo velike odre in 5.000, 10.000 ljudi pod njim, ampak to so čisto posebna doživetja, če je v koncertnem prostoru prisotnih le 200 ljudi.
Tina: In ta gromka tišina, ko govoriš. Ta prostor, ko vsi čakajo, da ga napolniš.
Iztok: Tudi pri sebi smo opazili, da ko nastopamo v manjših klubih, se zelo zabavamo. Veliko bolj, kot če smo en od drugega oddaljeni pet metrov. In kot je že omenila Tina, ta tišina omogoča tudi, da lahko določene skladbe veliko lepše predstaviš. Sploh takšne malo bolj izpovedne. Tega si na neki masovki, študentski zabavi ne moreš privoščiti, ker te pol ljudi posluša, pol pa jih naroča pijačo za šankom. Tu pa je res tišina in se sliši vsak ton, vsak vdih, vsak utrip srca (smeh).
Tina: Takšna skupina smo. Tabu je zelo ljudska skupina, če se tako izrazim. Nikoli se ne zapiramo pred nastopom in skrivamo, razen ko potrebujemo svoj mir, da se pripravimo. Vedno gremo poslušat skupine, ki igrajo z nami, že zato, da se naužijemo ambienta in ozračja. Po mojem mnenju je Slovenija premajhna za zvezdništvo, kot ga poznamo iz tujine, kjer se pač vse zgodi v večjem formatu in verjetno res potrebuješ varnostnika, da te na poti ne zaustavi čisto vsak, ki si želi stika s tabo. Samo v državi Slovencev se bi po mojem mnenju v takem primeru prej kdo zadrl za tabo kaj žaljivega, kot pa si še bolj želel tvojega avtograma. Kdo bi vedel. Je pa res, da višji kot je zid, bolj te zanima, kaj skriva.

Pri Tabuju se je obrnil en vzorec. Na začetku ste prišli s skladbo On, ki je priredba skladbe v angleščini Torn. Zdaj ste skladbi Hvala za ribe dodali še angleško različico Thanks for the Fish. Kakšna je vez med slovenskimi in angleškimi besedili? Koliko markantna so v kontekstu kariere?
Iztok: Z On se je vse začelo. Načeloma ne bi igrali te priredbe, če ne bila tako pomembna za našo zgodovino, ker je res skladba, ki je povzročila Tabu. Nastala je še pred Tabujem, zato jo tudi igramo. Hvala za ribe pa so postale Thanks for the Fish, ker se nam je prvič odprla realna možnost, da predstavimo svojo glasbo tudi v tujini z založbo Universal. To je vsa filozofija.

Kako poteka proces spreminjanja besedila iz enega v drug jezik?
Iztok: Skladbe, ki so na mali plošči, bodo vse prevedene. Za zdaj se poslužujemo tega, da ostaja koncept enak: se prevede, ampak se prevede na način, da zadeva stoji poetično tudi v jeziku, v katerem pojemo.

Tina, kakšna je za vas razlika pri interpretaciji angleškega besedila v primerjavi s slovenskim?
Tina: V angleščini se hitreje skriješ oziroma si lažje nadeneš vlogo, ker poslušamo večinoma angleško govorečo glasbo in ti je kar bolj udobno. Materni jezik pa je dosti bolj transparenten, veliko več truda moraš vložiti, da ga privlačno dostaviš, mogoče ker ti je tako samoumeven.

Z malo ploščo sta prišli še dve sveži skladbi: Male vojne in Junfer. Pod zadnjo je podpisan tudi Tokac iz Dan D. Kako je prišlo do sodelovanja z njim?
Tina: Tokac je priskočil na pomoč v zadnjem hipu, ko smo se ubadali z njegovim refrenom. Malo smo se 'zaciklali' pri tej skladbi. Bila je zabavna, bila nam je všeč, hoteli smo jo uvrstiti na ploščo, toda ni imela besedila. Zdaj je celo več avtorjev besedila: jaz, Maco, Žare Pak je kaj dodal, Tokac refren ... To je tako, če ga ne napiše Iztok sam (smeh).

Trenutno je aktualen singel Nekoč, nekje. Nekje ste omenili, da je to vrnitev v romantično obdobje. Če bi morali vaše skladbe uvrščati v obdobja, kakšna bi bila ta obdobja?
Iztok: Mogoče bi bilo bolje, če bi rekli romantični kotiček. Nimamo prav obdobij, imamo pa kotičke naših duš (smeh).

Male vojne vsebuje delček, ki je malo bolj elektronsko zastavljen. Lahko v prihodnosti pričakujemo še več plesnih oz. elektronskih zametkov v vaši glasbi?
Iztok: Malo elektronike je v njej, vse odigramo z našimi inštrumenti. Zelo nam paše, da kdaj naredimo kaj takšnega. Ne izdamo velikokrat singlov v tej smeri, ker obstaja neko mnenje višjih instanc, da tega ljudstvo ne bi sprejelo. Ampak mi ga bomo izdali, ker nam je res dober.
Tina: Saj ima Tabu že od vedno vse vrste komadov, pop je zelo širok žanr. Praktično nimamo nobenih omejitev. Maco zakuha skladbo in začinimo jo tako, kot nam je všeč.
Iztok: Ni se nam treba predalčkati. To smo dosegli v 15 letih. Lahko naredimo skladbo v kateri koli smeri, pa človek še vedno lahko reče, da je to skladba od Tabujev.

Tina, ne samo s Tabujem, kot gostjo vas je v zadnjem času mogoče videti tudi na nastopih The Tide – kakršen je bil na Izštekanih v Kinu Šiška, lani ste nastopili na La Vie en Rose, sliši se vas v eni izmed skladb kolektiva Drhall. Koliko se trudite, da ostajate "le" del Tabuja oz. koliko pozornosti posvečate temu, da se razvijate tudi kot pevka, neodvisna od skupine?
Tina: Tina je Tina. Tina je 'frontmanka' Tabujev in je istočasno navadna, svoja oseba. Bila bi trapasta oseba, če bi si zapirala priložnosti za glasbeni razvoj. Trudim se, da sem vsaj enoten del Tabujev, da prispevam k skupini vsaj toliko kot fantje in da hkrati ne pozabim, da sem bila že pred njimi dejavna in imela "glasbena nagnjenja" in da jih raziskujem naprej. Čeprav se zdaj bolj kot kadar koli prej zavedam pomembnosti svoje "vodilne" vloge in tudi vsega, kar se ne bi nikoli naučila, če ne bi bila tu.
Osebno sem bolj opazovalec, raje poslušam, kot pa na vsakem koraku trosim svoje mnenje. Potrebovala sem čas, da sem ugotovila, da imam jaz v rokah nekatere pomembne niti, zaradi česar kakšne stvari mogoče prej niso funkcionirale, ker bi jih morala potegniti skupaj. Zdaj sem se tega naučila in sem zaradi tega samozavestnejša: tako pri Tabujih kot v zasebnem življenju. Razvijaš se, rasteš, vsak dan sem močnejša.

Močnejši je postal tudi vaš glas. Oz. se je precej razvil. Poslušate kdaj svoje stare posnetke?
Tina: Zelo težko jih poslušam. Hvala bogu, da se je razvil (smeh). In zadnji čas se bolj intenzivno razvija, to so opazili tudi fantje. Mislim, da razvoj pride s samozavestjo in položajem. Glas mi je vedno bolj všeč. Stare posnetke pa res zelo težko poslušam.

Kako je, če si 'frontmanka' v Sloveniji? Malo vas je.
Tina: Velikokrat na koncertih gledam fante - ravno zdaj sem jih spet opazovala na Izštekanih in zdi se mi, da imajo že po svoji naravi lažje izhodišče. Bolj so neobremenjeni s popolnostjo, ravno prav nonšalantni, me nimamo tega v sebi. Imamo pa adute na sebi (pomežikne). Za žensko težko rečemo, da je šarmantna, kajne? Mislim, da ima ta oznaka isti izvor. Na odru moraš imeti jajca in po tej plati bi jaz bila veliko raje moški in imela ta mojo. Mi je pa v izziv, da to dosežem kot ženska. Sploh kot ena redkih žensk. Pa saj mi kar dobro gre, ne (smeh)? Kaj pa veš ... Ali pa je zgolj v splošnem med oboževalci več poslušalk kot poslušalcev in morajo fantje samo 'ful kul' izgledati, pa je pol dela narejenega (smeh).

Izpostavljanje. Ste na strani Miley Cyrus ali Sinead O'Connor?
Tina: Miley Cyrus se mi smili, zato ker mi je jasno, kaj se ji dogaja. Sinead O'Connor pa je umetnica, spoštovana že leta. To sta dva čisto nasprotna pola. Sinead O'Connor pride na oder v trenirki, s pobrito glavo in pusti glasbi, da govori, Miley Cyrus pa zelo zgovorno pride kar skorajda naga na oder. S takimi načinom ničesar ne dopušča domišljiji, ne v glasbi ne pri svojem mladem telescu.

Koliko ste se sami pripravljeni podrediti trendom samo zato, da bi bili všeč širšemu krogu poslušalcev?
Tina: Tabu je že v osnovi skupina z muziko za širši krog ljudi in mislim, da se nam ni treba podrejati ali prodirati na ta način.

Koliko se je v 15 letih spremenilo občinstvo?
Iztok: Generacija se je obrnila. Na velikih koncertih zelo redko vidimo ljudi, ki smo jih videvali pred 15 leti. To je tudi eden izmed razlogov, da smo šli v preoblačenje skladb. To so namreč ljudje, ki imajo že družine in enostavno ne morejo zvečer ven. Tako pa bodo naši koncerti ob osmih zvečer, ljudje se bodo lahko vrnili malo v obdobje, ki ga več ni. Nam pa je super, ko lahko vidimo na koncertih od mulčkov, ki pridejo prvič poslušat Tabu, do skoraj njihovih starih mam. Zelo pa nam je všeč, da je tudi naša generacija – malo mlajša – zelo zastopana.
Tina: V 15 letih ... Takrat smo Slovenci že pet let lahko uporabljali internet in dostopali do glasbe na nelegalen način, 2005 pa je prišel YouTube in se je glasba bolj kot kadar koli prej začela poslušati z očmi in se vtikati v uveljavljene in neuveljavljene izvajalce. Ljudje so si mnenje začeli ustvarjati oziroma so ga pobrali kar v komentarjih drugih in s tem še najbolj razvrednotili sami sebe. Pred 15 leti je torej lahko "poslušalec" edino na koncertu ali v televizijski oddaji zaužil sladkorčke svoje omiljene skupine, zato je bilo spoštovanja in distance precej več. Danes pa nam je vse dostopno in dostavljeno direktno v danko, medtem ko sedimo. In ko imaš na voljo vse, zmanjka hrepenenja in vrednosti.

Predstava bo svoj vrh doživela junija v Križankah. Ko vam nekdo reče Križanke, katera je prva asociacija?
Iztok: Betonski oder, ki ga bomo razstrelili (smeh). Jaz imam eno grdo navado, da z nogo veliko tolčem ob tla. Ti leseni odri so super za to, ker ti da nazaj občutek. Ko pa to narediš na betonskem odru, pa imaš po treh udarcih peto v riti. Dobesedno. Boli me cela noga.
Tina: Res je, to so kar konkretne bolečine v petah (smeh).

Hočete reči, da ste stari?
Tina: Ne (smeh). Da damo veliko svoje energije naprej.
Iztok: Drugače pa že sama fama Križank nekaj pomeni. Cel ambient, ki je idealno prizorišče za en dober nastop.
Tina: Meni se zaiskrijo oči in se počutim kot otrok na Miklavžev večer. Komaj jih čakam, zato ker sem tja hodila v šolo in se navzela ambienta, doživela ogromno lepih koncertov. Želim si te izkušnje z druge strani.

Klavdija Kopina