batski dogodek leta Night of the Dance.

Okoli dvestoglava peščica ljubiteljev plesa (na uradni podatek, koliko vstopnic je bilo prodanih, še čakamo), ki so za svoj sedež odšteli od 32 do 42 evrov, je vse prej kot zadržano pospremila nastop enega izmed najbolj dejavnih plesno-akrobatskih spektaklov ta hip v Evropi. Da je tako, priča dejstvo, da ima skupina 20 plesalcev, združenih pod imenom Night of the Dance, samo v tem mesecu predvidenih 31 predstav, do konca zimske sezone pa bo številka zrasla na102 (če ne bo katera odpovedana).

"Ni pomembno, koliko ljudi pride na predstavo. Pomembno je, da mi damo vse od sebe, kar smo tudi storili nocoj," je strnil svoje vtise eden izmed glavnih plesalcev Daniel Barton. Skupaj s svojim plesalskim kolegom Althairom Guadarramo sta po nastopu stopila pred MMC-jevo kamero, kjer tudi sama nista mogla skriti presenečenja nad skromnim obiskom predstave. "Malo smo presenečeni, ker smo navajeni nastopati po vsej Evropi pred številnim občinstvom. Ampak to je verjetno zato, ker smo prvič tu in nas ljudje še ne poznajo," je razmišljal Barton.

Spektakel, ki to ni bil
Nekaj deset drsalcev na ledeni ploščadi pod Halo Tivoli in samevajoča prodajalna vstopnic nekaj minut pred osmo uro zvečer že naključnemu mimoidočemu nista ravno pustila vtisa, da se je v improviziranem zaoderju (ki ga je obkrožalo nekaj s samolepilnim trakom zlepljenih zaves) že vse nared za nov plesni dogodek, ki ga je gostila prestolnica.

Po gostovanjih medijsko odmevnih predstav Riverdance in Lord of the Dance, so se pri nas prvič ustavili ustvarjalci, ki širijo duh tradicionalnih irskih poskočnic v povezavi z modernim Broadwayem in Hollywoodom. "Irski ples se sreča z Broadwayem. Senzacionalno. Dogodek, ki ga ni vredno zamuditi," so predstavo označili v britanskem The Timesu.

A vendar so ga številni zamudili. Pogled na popolnoma prazno vzhodno tribuno, deloma napolnjenimi prvimi vrstami zahodne in še manj kot do polovice zasedenih sedišč na parterju – kjer ni bila zapolnjena niti prva vrsta, pa je puščala obiskovalca v negotovosti, ali je sploh prišel na pravo predstavo. (Namreč na začetku tedna je prišla vest, da je predstava Stars of Musical, ki naj bi se zgodila dan pred Night of the Dance, prav tako v Hali Tivoli, prestavljena na 4. april.) A prišli smo na pravi naslov, saj se je le nekaj minut po osmi uri zvečer v mali dvorani nenadoma stemnilo in luči so se usmerile proti odru.

Nenavadni kostumi v kričečih barvah so zbudili nove dvome, a kot se je izkazalo v nadaljevanju, so bili začetni pomisleki popolnoma odveč – kar se tiče vsebine in dinamike predstave. Še več, v nasprotju z zadnjim plesnim spektaklom, ki ga je gostila Hala Tivoli – plesalcev ni prehitevala zvočna kulisa, kajti udarci z nogami niso bili vnaprej posneti, kot so bili pri Lord of the Dance.
Nostalgija pričarana s plesom
Generacijsko raznoliko občinstvo, kjer so prevladovale predstavnice ženskega spola, je tako lahko (po)doživela spomine na nekatere najbolj markantne plesne prizore ob zvokih irske glasbe, značilne za Riverdance in Lord of the Dance, ob uspešnicah Michaela Jacksona in Abbe (Mama Mia), tematskih skladbah iz Umazanega plesa (Dirty Dancing), Vse za ples (Stomp), Labodjega jezera (Swan Lake), Cirque du Soleil, Afrika Afrika in drugih.

Nenehni stik z občinstvom so plesalci nadgrajevali z igranimi vložki in jih tako pripravili k sodelovanju in ploskanju. Ko pa so po dobrih dveh urah (med katerima je bilo pol ure zatišja na odru) nekateri gospodje že zgrabili plašče, da bodo zapustili dvorano, misleč da je predstave konec, pa je plesalce večina v dvorani s ploskanjem priklicala nazaj. "Stoječe ovacije, ki presegajo vse rekorde in tako vznemirjena množica, da ni spustila plesalcev z odra", kakor so nastop opisali na britanskem Blackpool Gazetti, se kljub trudu zbranih na koncu le niso ponovile.

Led je prebit, ostaja grenak priokus
Na MMC-jevo vprašanje plesalcema, zakaj niso predstave prestavili, če so vedeli, koliko vstopnic je prodanih, je Guadarramo pojasnil, da odločitev o (ne)nastopu ni odvisna od njih. "To je bila prva priložnost, da smo lahko nastopili v Sloveniji, zato morda ni bilo toliko veliko ljudi," je razloge iskal plesalec. Barton je ob tem še dodal, da je obisk odvisen predvsem od velikosti dvorane: "Nastopamo pred tri tisoč in tudi dvestotimi ljudmi. Odvisno, kako velika je dvorana."

Mala dvorana sprejme pod svojo streho 4.500 ljudi. Tako se je sinočnji obisk lahko primerjal z čakalno vrsto pred prodajalno hitre hrane tik ob dvorani na dneve najbolj napetih športnih obračunov. Odgovora avstrijskih organizatorjev, kako to, da so se odločili izpeljati predstavo, še nismo prejeli prav tako ne podatka, koliko je organizatorje stal najem dvorane. Ampak kot je navedeno v ceniku Zavoda Tivoli, dostopnega na njihovi spletni strani, najem male dvorane za en dan stane 7.500 evrov brez vključenega DDV-ja. Če želi organizator rezervirati dvorano dan pred samim dogodkom - za pripravo in postavitev scene - to nanese še dodatnih 2.500 evrov (brez vključenega DDV-ja). A ob tem je treba upoštevati, da se najem objekta lahko prilagodi glede na število obiskovalcev oz. glede na zmanjšano kapaciteto objekta, je še zapisano v opombah pod samim cenikom.

Cene vstopnic. Prvo gostovanje. Oglaševanje. Nezaupanje v "spektakle". Mesec januar. Razlogov, zakaj predstava ni bila obiskana, kot se za spektakel spodobi, je več. Dejstvo je eno, tisti, ki si je sinoči spektakel želel, ga je tudi videl.

Utrinke s predstave si lahko ogledate spodaj.