Milena Poterbin se je pridružila navijačem, ki so pozdravili zlate junake na Kongresnem trgu. "Spodbujala sem ga od prvega dne, ko je začel trenirati košarko. Hodila sem na vse njegove tekme, tudi zdaj hodim v Madrid vsak mesec in sem najmanj en teden tam," je o podpori svojemu vnuku spregovorila Poterbinova. Skupaj z 20 tisoč navdušenci na zlati zabavi je tudi ona podoživljala lepe trenutke iz Carigrada. A poleg nje so stali tudi družinski člani, prijatelji, znanci drugih slovenskih košarkarjev.

"To prvenstvo sem doživel zelo čustveno. Že tako sem ponosen, da sem Slovenec, in še moj brat je igral na parketu. Bil sem v Carigradu, čustva so bila na vrhuncu," se je spominjal Dino Murić, brat Eda Murića. Mlajši brat člana slovenske zlate ekipe je še enkrat poudaril, kako so košarkarji zedinili navijače: "Preprosto sem moral verjeti. Prepričali so me njihova povezanost, energija, iskrenost na parketu ... Vedeli so, kaj so njihove vloge. Na koncu je cela Slovenija verjela in skupaj smo osvojili to zlato medaljo."

Med navijače se je pomešal tudi brat selektorja Igorja Kokoškova Nenad, ki se je tako kot 20-tisočglava množica veselil s slovensko reprezentanco. "On je že dolgo v tem poklicu in v ta uspeh so bila vložena leta dela. Ampak ko pogledamo širšo sliko, je on prispeval majhen delež k temu, da je Slovenija prišla na to mesto, kjer je zdaj." Seveda tudi sinoči ni šlo brez najpogosteje zastavljenega vprašanja, ali razmišlja, da bi ostal selektor slovenske reprezentance. "Ljubi Slovenijo. Ampak ljubezen ni dovolj za posel," je bil neposreden selektorjev brat Nenad.

Slovenski večdnevni praznik
Slavje se še zdaleč ni začelo sinoči na Kongresnem trgu. Ko se je v nedeljo v Carigradu nadaljevalo slavje po koncu televizijskega prenosa, so najprej oživele ulice slovenskih mest - poki petard, občasni sprehodi navijačev, ovitih v slovenske zastave, po ljubljanskih ulicah in vzklikanje: "Slo-ve-ni-ja!" To je bilo zgolj ogrevanje za to, kar je sledilo slabih 24 ur pozneje. Pogled na nabito poln Kongresni trg v dežju je bil veličasten, in to so znali pozdraviti tudi zlati slovenski košarkarji.

Slovenski košarkarji so svojo pot v središče prestolnice začeli v Carigradu, trume navijačev pa so se čez dan z avtomobili, avtobusi in vlaki (ki so bili za navijače brezplačni, ob vstopu so morali zgolj pokazati navijaške rekvizite) zbirale iz vseh slovenskih krajev. Ko sta nekaj minut po 17. uri na železniško postajo prispela vlaka iz Jesenic in Maribora, je bilo jasno, da se bo navijaška vročica samo stopnjevala. "Kdor ne skače, ni Sloven'c!" je odmevalo, še preden se je ustavil vlak iz Maribora.

"To je doživetje. To se zgodi enkrat in nikoli več," je komentirala 37-letna Mateja, ki je v spremstvu prijateljice prišla pozdravit slovenske junake. Najbolj zagreti navijači so se čakanju košarkarjev na Kongresnem trgu pridružili že ob 18. uri, ko se je začel uradni program. Če je kdo slučajno prišel brez navijaške opreme, je imel na prizorišču zadnjo možnost, da "popravi" napako, saj so na stojnicah prodajali celo množico rekvizitov. Velike raglje, bobni in neutrudno petje so krajšali čas do trenutka, ko so na oder stopili zlati košarkarji na čelu s strokovnim štabom in jim namenili svoj poklon.

Več utrinkov s sprejema si lahko pogledate v spodnjem videu in fotogaleriji.