Pri reviji Jana so pojasnili, da je Greinerjeva, ki so ji bralci namenili največ glasov, z ustanovitvijo Zavoda 13 "spodbudila k ozaveščanju o drugačnosti, sprejemanju otrok s posebnimi potrebami in zagotavljanju potrebne pomoči in podpore tem družinam". "Pripravila je več odmevnih razstav in dogodkov, s katerimi odstira tančice strahu in stigme z različnih pojavnih oblik drugačnosti. Za energično Mariborčanko se zdi, da v življenju ni ovir, temveč so le izzivi, ki se jih loteva z neverjetno notranjo močjo. Petra Greiner je prepričana, da so prav ženske ključne pri skrbi in vzgoji otrok s posebnimi potrebami, ki jim pravi posebni otroci. Če otroka namreč sprejmejo same, ga sprejme vsa družina in v končni fazi tudi družba," so še zapisali.

Zahvala možu in hčerkama
"Res sem presenečena, da sem bila izbrana, ker so vse ženske izjemne. Zahvala gre mojemu možu in hodečima hčerama. Hvala otroški norosti. Tako je vsem lažje. Zaradi otroške norosti sem veliko bolj vesela. Hvala tudi mojima staršema, ker sta mi dala "gen" moči in neustrašnosti. Hvala vsem staršem našega zavoda. Smo zelo posebni, drugačni. Imamo tudi veliko črnega humorja, da zdržimo. Ja, naša življenja niso običajna. Imamo skrbi. Imamo drugačne napore. Ampak neustavljivo voljo in ljubezen," je po razglasitvi dejala nova Slovenka leta.

"Kako ženske vplivajo na našo družbo in kaj lahko prispevajo, je vprašanje, ki si ga zastavljamo ob vsakoletnem izboru za Slovenko leta. Izbrali smo deset žensk, ki izstopajo s svojim delom in so preprosto najboljše v tem, kar počno. Vsaka od njih predstavlja delček našega življenja, zato želimo, da se njihov glas sliši! Vse izbrane dame so ambasadorke pozitivnih vrednot in opogumljajo naše bralke in bralce. Ti so za Slovenko leta 2017 izbrali Petro Greiner," je ob razglasitvi Slovenke leta še pojasnila urednica revije Jana Lidija Petek Malus.

"V izbor smo uvrstili čudovite, navdihujoče, srčne in odločne ženske, ki so s svojim udejstvovanjem pripomogle, da je leto 2017 posebno," so sicer pri reviji Jana zapisali ob predstavitvi 10 kandidatk za Slovenko leta 2017.

In kdo so bile še preostale kandidatke za naziv?
Prva je bila Danica Avsec, anesteziologinja, specialistka intenzivne medicine in direktorica Zavoda za presaditve organov in tkiv, ki si že več let prizadeva za ozaveščanje ljudi o tej tematiki, še zlasti pa letos s kampanjo Ne čakaj, postani darovalec.

Druga kandidatka je bila ženska, ki je že skoraj 20 let predana opravljanju za državo pomembne in častne funkcije šefinje Protokola Republike Slovenije, hkrati pa jo odlikuje dejstvo, da ne pozablja na srce in strast - Ksenija Benedetti. Med nominirankami je bila tudi dobitnica nedavnega naziva ženska leta, policistka Mirela Čorić, ki jo, kot so jo opisali pri Jani, odlikujeta "pogum in čut za sočloveka", zaradi česar so ji pred štirimi leti podelili medaljo za hrabrost, letos pa je prejela še medaljo za požrtvovalnost, ker je rešila sosedo po padcu in pretresu možganov.

Darjo Črnko, mater in vodjo ekipe smučarke Ilke Štuhec, so pri Jani opisali kot žensko, ki "odločno, neustrašno in uspešno vijuga po poti življenja kot vodja zmagovalne smučarske ekipe, edina serviserka smuči v svetovnem pokalu in tudi kot mama, ki hčerki, vrhunski športnici, vedno stoji ob strani".

Med kandidatke za Slovenko leta so pri Jani ob tem uvrstili še navdihujočo šansonjerko Vito Mavrič, igralko in letošnjo dobitnico Borštnikovega prstana Sašo Pavček ter režiserko in scenaristko Hanno Antonino Wojcik Slak, ki je bila na Festivalu slovenskega filma letos nagrajena za svoj film Rudar, navdihnjen z resničnimi dogodki zasavskega rudarja Mehmedalije Alića, ki se dotika iskanja resnice o povojnih pobojih, pobojev v Srebrenici in slovenskega izbrisa.

Med deseterico je Jana uvrstila še Leonido Zalokar, ravnateljico VZ Planina, ki je bila nekoč ubežnica od doma, ki je otroštvo preživela v Mladinskem domu Jarše, zdaj pa si že vrsto let prizadeva za otroke in mladostnike z najtežjimi vedenjskimi motnjami, ter raziskovalko Janjo Zupan, ki je z ekipo znanstvenikov z univerze v Aberdeenu letos odkrila novo populacijo matičnih celic, ki so sposobne obnavljati hrustanec, in tako si v prihodnje obetajo celo učinkovito zdravljenje osteoartroze.