Big Foot Mama in Siddharta sta si za en večer delili oder v Areni Stožice. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Big Foot Mama in Siddharta sta si za en večer delili oder v Areni Stožice. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
- Črn tulipan (BFM)
- Napoj (SIDDHARTA)
- Užitek na replay (BFM)
- Vrn' se k men (BFM)
- T.H.O.R. (SIDDHARTA)
- Rave (SIDDHARTA)
- Klinik (BFM)
- Mala nimfomanka (SIDDHARTA)
- B Mashina (SIDDHARTA)
- Oklep (BFM TER HACE IN ROUS)
- Črnobelo (BFM)
- Iskre (SIDDHARTA)
- Led s severa (SIDDHARTA IN SKOČIR)
- Samo edini (BFM TER MEGLIČ IN ROUS)
- Nastalo bo (BFM IN BENKO)
- Neki sladkega (SIDDHARTA)
- Ring (BFM)
- Slab spomin (SIDDHARTA TER GREGORIČ IN ČALIĆ)
- Rola se (BFM)
- Ledena (SIDDHARTA)
- Garbage (BFM in SIDDHARTA)
- Homo carnula (SIDDHARTA in BFM)
- Sam' prjatla (BFM)
- Platina (SIDDHARTA)
- Nisem več s tabo / Na soncu
Siddharta in Big Foot Mama
Meglič in Skočir z ramo ob rami. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Že vse življenje igramo brez klaviatur - vključevali smo jih pri določenih skladbah v procesu snemanja. Klaviature nam ne bi več prinesle toliko surovega rokenrolovskega zvoka. Mi igramo precej surovo pristen rok, ki se spogleduje s 60. in 70. leti prejšnjega stoletja. To smo tudi veliko poslušali. Če bi dodali klaviature, bi ta zvok precej raznežili. A če Siddharti odvzameš klaviature pa ... Hm ...

Danijel Gregorič

V Siddhartin DNK se je zelo hitro vpisala karakteristika, ki jo Tomaž dodaja s klaviaturami. Malo smo se razvadili in navadili na njih. Če jih odvzameš, nam vzameš območje, v katerem se počutimo udobno. Vem, da sem imel kar tremo, ko sem prišel k BFM-ju na vaje. Večje je bilo spoštovanje.

Primož Benko
Pogled na razprodane Stožice. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Big Foot Mama
Kitarska moč Big Foot Mame. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Digitalne tehnologije počasi tudi prinašamo, ampak zelo umirjeno, prefinjeno, počasi. Skušamo ostati pristni.

Danijel Gregorič.
Siddharta
Okostje Siddharte. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Digitalizacijo zlorabljamo v prid melodije in duše, ki jo dajemo v to.

Primož Benko
Umek
Za vrhunec drugega dela večera je poskrbel Umek. "To je bil edini nastop, ki so mi ga ponudili in mi je bil všeč koncept. Brez težav sem potrdil. Všeč mi je bila ideja, da združimo energijo z rokerji," je dejal Umek. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Mislim, da smo tako močni, kot lahko držimo skupaj."

Ponovil se je uvodni del scenarija, ki je nastal pred dobrim letom dni. Vzklikanje imen obeh skupin, ploskanje, skupinsko odštevanje - vzdušje, kakršno si ga skupini zaslužita, a vseeno ni samoumevno. Zadnje dvomljivce o veličini dogodka je utišal Grega Skočir, ki je nonšalantno vskočil na oder, se zadrl: "Kje ste motherf***erji?" In porabil le štiri besede, da se je dvignil nad vse: "Jst sem bog ljubezni ..." Črn tulipan je dvorana prepevala, kot da pred njimi ne bi bilo še naslednjih 26 skladb, ki so tako ali drugače zaznamovale karieri obeh skupin.

Kdor je pričakoval merjenje moči med skupinami, ki bi se izkazovalo v izražanju pripadnosti enih oz. drugih oboževalcev, se je uštel. Ko se je osvetlil še desni del velikega odra (gledano z vidika skupin), ki se je raztezal med tribunama, je bilo po prvih taktih Napoja jasno, da Siddharta črpa moč prav iz nasprotne polovice. Vprašanje, ali bi stroga drža Tomija Megliča (tokrat znova podkrepljena s poudarjenim senčilom okoli oči) in nonšalantna Skočirja (z obveznimi sončnimi očali) prišli do takšnega izraza drug brez drugega. Verjetno bi se izgubil del naboja, ki ga je imel po uvodu Meglič in ki se je še najbolj izkristaliziral v pobudi: "Dajmo, mladina! Oh yeah!"

Odzive kolegov glasbenikov na dogodek si boste lahko pogledali v sredini oddaji Popšop na 2. programu Televizije Slovenija.

Prej kot dvoboj je šlo sinoči za medsebojni poklon. In poklon oboževalcem. Tega so izražali tako z igranjem svojih uspešnic kot s priredbami in sodelovanji med skladbami. "Podobnosti je zelo malo. Če poslušaš, se lepo sliši, da gojimo rokenrol stare šole, ki se spogleduje z Rolling Stonesi. Imamo drugačne ojačevalce in delamo drugačen slog glasbe. Siddharta pa goji malo bolj agresiven rok, ki se spogleduje z Metallico. Težko je bilo najti preseke. Te smo našli v skladbah. Razmišljali smo, katere skladbe bi lahko združili in jih izboljšali. In mislim, da smo na koncu s kombinacijo Nisem več s tabo in Na soncu dokazali prav to," je po nastopu razmišljal kitarist Big Foot Mame Danijel Gregorič.

A šele ob prisotnosti razlik so se začele kazati podobnosti. Na levi strani so tako stali rokerji, ki črpajo energijo iz občinstva. Skočirjevi daljši nagovori dopuščajo, da z vsakim premorom v njegovo besedo pride odziv pod odrom (naj bo to v obliki ploskanja ali kričanja) in tako tli iskra od začetka do konca. Dovolj je samo, da dvigne roke, kot bi želel poleteti nad vsemi. "Dober večer, Stožice! Dober večer, Ljubljana! Dober večer, Slovenija! Dober večer, mladina! Dober večer, malo starejša mladina! Dober večer, punce! Dober večer, fantje! Dober večer, vsi skupaj! Vrnite se nazaj tja, vrnite se k nam," je Skočir nadaljeval uvodni niz Big Foot Mame.

Po drugi strani Siddharta Megličeve nagovore izkorišča za prilivanje olja na ogenj. "Arena, dober večer! Naj se rola, naj se trese," je v zmagovitem slogu dvignil roke Meglič in že tako razgreto občinstvo (na začetku predvsem v prvih vrstah) pripravil na T.H.O.R.

Igra menjav
A tista prava sinergija se je vzpostavila z začetkom druge četrtine koncerta, ko sta Skočir in Meglič zamenjala vloge pevcev skupin. "Yeah, Grega," je pohvalil Meglič Skočirjevo izvedbo Klinka, medtem ko je sam odpel Nimfomanko – seveda s sončnimi očali. Skočir je s svojo ležernostjo in markantno ljubljanščino sproščal napetost, ki jo po navadi gradi Meglič med svojimi interpretacijami, medtem ko je Meglič skladbam Big Foot Mame dodajal dramaturški lok, ki je pri Big Footovcih vedno nekje drugotnega pomena. A med izmenjevanjem skladb se je kaj hitro pokazalo, da je občinstvo naklonjeno tako enim kot drugim.

"Ko se lotevaš skladb 'soborcev', jih poskušaš narediti po svoje. Nekje smo bili malo bolj drzni, nekje malo manj, ampak mislim, da je vsak vdahnil v njih nekaj svojega. BFM so Klinik in Ring naredili vrhunski in odziv je bil temu primeren. Mi pa smo naredili Led s severa 'Siddhartovskega', čeprav je zelo 'Bigfootovsko' zakoreninjen med občinstvom," je po koncertu razlagal Benko. "Če se lahko vključim - vi ste naredili pri Ledu s severa najboljšo priredbo - iz skladbe ste naredili simfonijo. In jo postavili še stopnjo višje," ga je dopolnil Gregorič.

Svoj pečat so naredile tudi kombinacije pri mešanju članov skupin. "Zdaj bomo potrebovali malo ostrine. Malo podpore z naše leve strani - od oboževalcev Big Foot Mame," je na oder pred skladbo B Machine povabil člane Big Foot Mame. Kitarski riffi - podobni Umekovi predelavi - so bili podkrepljeni tudi z baskitaro Alena Steržaja. Telefoni so bili visoko v zraku. Meglič je že znotraj skladbe stopnjeval dinamiko, ko je z besnečim glasom sprožal odzive v občinstvu: "In ni ga vladarja!"

"Arena, da vas vidimo, da vas slišimo! Hej, hej," je pozval občinstvo Meglič, da so dvignili v zrak roke in s ploski dajali ritem sredi skladbe. "Najtežje je bilo, da smo se naučili sodelovati. Najprej smo morali prestaviti razmišljanje v glavah, potem pa je šlo," je po koncertu dejal Gregorič, ki ga je dopolnil Benko: "Preden smo se lotili tega projekta, smo se zavedali odgovornosti, ki jo imamo do priredb, do skupin, do oboževalcev. Tako eni kot drugi v preteklosti nismo delali priredb po tekočem traku. Vedno je potreben dober razlog - in danes je bil zelo dober. Naredili smo tektonski tresljaj, ki je zahteval veliko odgovornosti in predanosti."

Že menjavanje Skočirja in Megliča za mikrofonom je bila sprememba, na katero morda ni bil pripravljen vsak obiskovalec dogodka. Toda za še večji "tektonski tresljaj" so se izkazali instrumentalni vložki z obeh strani. Oklep - skladba Big Foot Mame v izvedbi Siddharte - s klaviaturami Tomaža O. Rousa, Nastalo bo - skladba Siddharte v izvedbi Big Foot Mame - s kitarsko pomočjo Benka in Slab spomin - skladba Big Foot Mame v izvedbi Siddharte z dvojnima kitarskima junakoma Gregoričem in Zoranom Čalićem.

"Ne vem, kdaj sta bila na zadnje na odru z nami basist in kitarista Big Foot Mame. Če se je to kdaj zgodilo in se ne spomnim, imamo res slab spomin," je Meglič nagovarjal občinstvo kot uvod v Slab spomin, ki ga je Siddharta izvedla v svojem slogu.

Najlepše zgodbe zaigrane skupaj
Najlepše zgodbe so sinoči napisali skupaj. Začela sta Skočir in Meglič z duetom pri skladbi Led iz severa, kjer sta si spoštovanje izkazala v obliki objema. Vse skupaj pa je nadgradil še Meglič, ki je v roke vzel kitaro oz. Skočir, ki je z vzklikom pozval občinstvo, da ga s ploskanjem pospremijo v počasen refren. Podoben trenutek je nastal med refrenom Samo edini, kjer sta bila znova združena z ramo ob rami.

Vendar ne eden ne drugi ni mogel iz svoje kože. "Ajde, motherfu****ji! A se k'j rola," so v zrak pred prvim odhodom z odra dvignili Big Foot Mama. "Drage dame, dragi gospodje, samo še enega imamo za ta večer. In kot se na tej točki spodobi, bomo čustveni, hladni in umirjeni. Ledeni," pa so sklenili Siddharta ob glasnem prepevanju predvsem ženskega dela občinstva.

Obvezni podaljški
Močni vzkliki so jih priklicali nazaj. In ob prvem "podaljšku" sta v ospredje prišla oba člena konstante večera - Jože Habula na levi in Boštjan Meglič na desni strani (ob tem je treba omeniti še okostje tolkalskih vložkov - Martina Janežiča - Buca). Kot uvod v skladbo Grabage sta začela skupaj. Počasi so prišli naprej še preostali člani skupin - prve vrste pa je poleg Benka zavzela še udarna dvojica Gregorič in Čalić.

Zavore pa so popustile tudi baskitaristu Janiju Hacetu, ki se je pridružil Skočirju za mikrofonom. Sodelovanje se je nadaljevalo tudi po uvodu Rousa v Homo Carnulo, a še preden se je Meglič pred refrenom odpravil proti sredini odra, je Rous že spravil občinstvo v položaj mata. Oder je postal veliko igrišče. Skočir je prepeval, Tomi Meglič se je pridružil bratu za bobni ...

Trk dveh svetov
Za konec so jim ostala samo še najmočnejša orožja - tokrat sta bili to skladbi Sam pr'jatla in Platina, ki sta jo skupini izvedli vsaka posebej - v izvirni obliki. Še enkrat kot dokaz različnih svetov, ki so treščili skupaj.

Spoj obeh se je zgodil ob izvedbi Nisem več s tabo in Na soncu, kjer se je zdelo, da sta se dva elementa dokončno združila v eno materijo - tako med sabo kot z občinstvom. "To ni res, da smo vse občutili lani. Občutili smo samo sladkosti, ki jih ponujajo Stožice, ne pa takšnega manevra, kot smo ga imeli danes. To je bilo na višji ravni kot pred letom dni. Takrat smo samostojno praznovali 25 let. Tokrat smo poskušali narediti presežek in mislim, da smo ga. Dokazali smo, da sta Siddharta plus Big Foot Mama tri. In da je ena plus ena nič. Med nami ni bilo dvoboja, kar se je lepo videlo med občinstvom. Pod našim odrom so bili naši oboževalci, pod njihovim njihovi, ampak ko je Siddharta igrala naše skladbe, so jih lahko spremljali naši oboževalci, to se je razvijalo. Izmenjava je eskalirala do te mere, da so spoznali, da je temelj sodelovanje obeh skupin," je dejal Gregorič.

Benko pa je sklenil: "Gre za precedens, unikat na slovenski rokerski sceni. Nočem, da bi bil videti prevzeten, ampak mislim, da je to dogodek za zgodovino - nekoč, nekje. Vse tribune, kar sem jih pogledal, so bile od prve do zadnje skladbe na nogah, 'špricalo' je z njihovega odra in z našega."

Novo poglavje za Ritem mladosti
In če se navežemo na začetek. To je tudi zgodba, ki je prerasla osnovni okvir - torej praznovanje desete obletnice Ritma mladosti. "Všeč mi je, da se je nekdo spomnil nekaj novega, svežega. V Sloveniji primanjkuje konceptualnih dogodkov. Ta dogodek je presežek z vidika, da so člani dveh velikih skupin pozabili na svoje ege in skupaj naredili nekaj velikega," je dejal Umek.

Tudi zato populacija, ki se je udeleževala množične zabave pretekla leta v ljubljanskem BTC-ju, naenkrat ni bila v večini. Nastal je Ritem mladosti za vse starosti. In to se je izkazalo za dvorezen meč. Organizatorji so večer razdelili na dva dela: rokerskega in elektronskega.

Prvi, rokerski, so začeli graditi Zgrešeni primeri pred še precej prazno dvorano, nato pa so Adam poskrbeli za kuliso ob prihodu vseh privržencev glavnega "spopada" - ki je bil vse prej kot to - večera. A le nekaj trenutkov po zadnjem priklonu Siddharte in Big Foot Mame se je razgubil tudi pogled na nabito polno dvorano. Ruska didžeja Filatov in Karas, pa Umek, Mike Vale in DJ Dey so dobili precej nehvaležno vlogo nastopanja, potem ko se je število obiskovalcev zmanjšalo - oz. skoraj celo prepolovilo.

- Črn tulipan (BFM)
- Napoj (SIDDHARTA)
- Užitek na replay (BFM)
- Vrn' se k men (BFM)
- T.H.O.R. (SIDDHARTA)
- Rave (SIDDHARTA)
- Klinik (BFM)
- Mala nimfomanka (SIDDHARTA)
- B Mashina (SIDDHARTA)
- Oklep (BFM TER HACE IN ROUS)
- Črnobelo (BFM)
- Iskre (SIDDHARTA)
- Led s severa (SIDDHARTA IN SKOČIR)
- Samo edini (BFM TER MEGLIČ IN ROUS)
- Nastalo bo (BFM IN BENKO)
- Neki sladkega (SIDDHARTA)
- Ring (BFM)
- Slab spomin (SIDDHARTA TER GREGORIČ IN ČALIĆ)
- Rola se (BFM)
- Ledena (SIDDHARTA)
- Garbage (BFM in SIDDHARTA)
- Homo carnula (SIDDHARTA in BFM)
- Sam' prjatla (BFM)
- Platina (SIDDHARTA)
- Nisem več s tabo / Na soncu

Že vse življenje igramo brez klaviatur - vključevali smo jih pri določenih skladbah v procesu snemanja. Klaviature nam ne bi več prinesle toliko surovega rokenrolovskega zvoka. Mi igramo precej surovo pristen rok, ki se spogleduje s 60. in 70. leti prejšnjega stoletja. To smo tudi veliko poslušali. Če bi dodali klaviature, bi ta zvok precej raznežili. A če Siddharti odvzameš klaviature pa ... Hm ...

Danijel Gregorič

V Siddhartin DNK se je zelo hitro vpisala karakteristika, ki jo Tomaž dodaja s klaviaturami. Malo smo se razvadili in navadili na njih. Če jih odvzameš, nam vzameš območje, v katerem se počutimo udobno. Vem, da sem imel kar tremo, ko sem prišel k BFM-ju na vaje. Večje je bilo spoštovanje.

Primož Benko

Digitalne tehnologije počasi tudi prinašamo, ampak zelo umirjeno, prefinjeno, počasi. Skušamo ostati pristni.

Danijel Gregorič.

Digitalizacijo zlorabljamo v prid melodije in duše, ki jo dajemo v to.

Primož Benko