Skupina Siddharta je letos dopolnila 20 let svojega delovanja, ob tej priložnosti je izdala ploščo Infra. V podcastu Številke smo gostili pevca Tomija Megliča.

X je neznanka, s Potjo v X so prišli v neznano
V javnost jih je ob koncu prejšnjega stoletja izstrelila pesem Pot v X, česar se Meglič spominja: "Na začetku smo imeli demoposnetke, a Pot v X je bil prvi, ki nas je predstavil širši publiki. X je v matematiki neznanka, tudi za nas je bilo takrat vse skupaj neznano. Vse nas je presenetilo, nismo imeli namena graditi kariere v glasbi. Vsi smo hodili v srednje šole, imeli smo se namen izobraževati na fakultetah. Ljudje v najstniških, podivjanih letih nismo sposobni začrtati življenja za naprej. Glasba nam je prinesla veliko dobrih reči, zato smo ostali v njej. Tudi danes ne morem reči, da smo vešči vsega, da nam je vse znano. Danes imamo po 20 letih celo dva X-a."

Edini bend, ki nima postranskih dejavnosti
V težkem gospodarskem času v Sloveniji ni veliko glasbenikov, ki živijo od glasbe, pevec celo doda: "Mislim, da smo celo edini bend v Sloveniji, ki nimamo postranskih dejavnosti, s katerimi bi se morali preživljati. Glasba je za nas postala kruh. To je za nas služba, čeprav mi ta beseda ni všeč. Ko je prišlo do preloma, smo morali narediti ustroj, ki nam je pomagal, da je to prešlo v profesionalno obdobje."

Po tretjem albumu zasitili medijski prostor
Glasbeni strokovnjaki pravijo, da običajno po prvi plošči pride pritisk. Kdaj so ga začutili pri Siddharti? Tomi Meglič: "Po tretjem albumu Rh-, ko smo nasičili slovenski medijski prostor. Nikoli nismo imeli preveč koncertov (zelo smo izbirali, kje se pojavljamo), a takrat smo se mogoče malo ustrašili. Zaradi majhnosti smo kar malce izželi ta prostor. Bili smo vpeti v glasbo, vedeli smo, da poti nazaj ni. Uspehi so prišli popolnoma spontano. Vedeli smo, da so stvari minljive."

Ljudje se radi pohvalijo, da so dobili zastonj
Eden izmed vrhuncev je bil nedvomno koncert na stadionu za Bežigradom, kjer se je leta 2003 zbralo 30.000 ljudi. "To je bila ideja takratnega menedžmenta, ki je bil zelo agresiven. V glasbi smo iskali izzive, te je iskal tudi takratni menedžer Iztok Kurnik. Vzporedno smo iskali visoke cilje, mi smo svoje opravili s ploščo Rh-. Ko smo jahali ta val, se je menedžment odločil za stadion. Takrat ni bilo skrbi, da nam to ne bi uspelo," se spominja frontman in komentira dejstvo, da je bilo kar 5.000 vstopnic podarjenih: "To je šlo z roko v roki z založbo in menedžmentom. Šlo je za poseben dogodek. Vemo, kako deluje slovenska scena. Veliko ljudi se rado pohvali, da so nekaj dobili zastonj. Jaz tega sam ne izkoriščam, veliko ljudi pa se rado pohvali. Čeprav je nekaj ljudi koncert gledalo s hrbtom obrnjenih proti nam."

RTV Slovenija najnaprednejši medij
Tomi Meglič se zaveda, da je skupina takrat žela uspehe tudi zaradi podpore medijev: "Absolutno sem jo čutil, predvsem od RTV Slovenija. Bila je tako pomembna, da nam brez nje ne bi uspelo. To je pomembno tudi danes. Andrej Karoli z Vala 202 je še danes zelo dovzeten za pomoč, ne samo Siddharti, ampak celotni glasbeni sceni. Brez takih ljudi bi bila scena morda še bolj toga, kot je. RTV Slovenija ima ljudi, ki imajo posluh za kulturo. Morda je videti staromodno, a je najbolj napreden medij v našem prostoru. Tam izvem največ stvari in slišim največ nove glasbe."

Ne želi biti zvezdnik
Takrat je bila skupina na vrhuncu slave. Se je počutil kot zvezda? "Ne in se tako niti ne želim počutiti. Rad bi bil finančno preskrbljen, da lahko ustvarjam tisto, kar mi je všeč. Sem oče dveh otrok, moram poskrbeti še za druga življenja, da so čim bolj kakovostna in se jim svet ne zameri. Rad bi neovirano ustvarjal stvari, ki jih počnem več kot 20 let. Po drugi strani moramo umetniki na neki način malo 'trpeti'. Sam ne bi delal iste glasbe, če bi imel na računu 10 milijonov evrov. Zvezdništvo je v Sloveniji nepotrebno," je odločen.

Tuji trg je ogromen ...
Velika ambicija skupine je bila prav gotovo tujina, kjer pa niso nikoli izpolnili svojih ciljev. "S tujino smo imeli več ali manj stroške, kot pa bi želi uspehe. Trg je ogromen, sami niti ne vemo, ker si ne moremo privoščiti raziskav, kaj v tujini pomeni eksotika slovenskega rokenrola. Prepričan sem, da je naša glasba dovolj kakovostna, da bi lahko prišla na katero koli evropsko in svetovno radijsko postajo, samo pravi ljudje bi jo morali naprej spraviti," verjame.

... še vedno jim prinaša cilj
Tujina pa ostaja tudi izziv za prihodnost: "Radi bi širili glasbo v tujino in prišli do slovesa, ki je spoštljiv tudi zunaj. Rad bi imel življenje, kot ga ima - vsaj mislim si, da ga ima - Charlie Watts iz Rolling Stonesov. Žanje uspeh, uživa v tem, kar počne, po drugi strani pa lahko boža travo, nebo, sonce in mu svet ne uhaja, kar se dogaja ljudem, ki imajo željo po ekstremnem zvezdništvu. Rad bi, da življenje ne gre mimo mene."

Ledena je nastala še pred Idom
Kitarist priznava, da nima nobenega občutka, katera pesem ima potencial, da lahko postane uspešnica: "Nimamo več pravega pogleda na pesem, ki jo slišimo tudi po tisočkrat, preden jo sliši nekdo drug. Velikokrat smo v zagati, kako bi lansirali neko stvar, da bi prenesla pozornost še na druge stvari, ki smo jih dali na ploščo. Nam se zdi, da bi lahko bila vsaka pesem singel in vsem všeč, a ni tako." Kako so potem izbrali Ledeno, ki napoveduje album Infra. "Nastala je še pred našo prvo ploščo Id. Pesem je bila v popolnoma drugačni podobi, okostje in sporočilo sta bila enaka. Vedno je bila na robu, a ni prišla na nobeno ploščo. Ker je bila tako vztrajna, smo ji zdaj namenili vlogo prve pesmi. Prvič v karieri smo bili vsi člani enoglasni za določitev singla," priznava.

Posnemanje razume kot kompliment
Zaradi svojega videza, polakiranih nohtov in posebnih pričesk je včasih tarča oponašanj, kar ga ne moti: "To razumem izključno kot kompliment. To pomeni, da se je nekdo ob tem zganil. Nobena stvar ni bila vnaprej blazno premišljena. Tako včasih pozabim, da imam nalakirane nohte ali posebno frizuro. To je za naše ustvarjanje nepomembno. Če to nekdo posnema ali se dela norca, to zame pomeni kompliment."

Pogojevanje s kvotami je preveč togo
V dolgem pogovoru se je dotaknil tudi glasbenih kvot: "Zdi se mi prav, da slovenska beseda obstaja tukaj, ker drugje bo težko. Všeč mi je, če bendi ustvarjajo v slovenskem jeziku, če jim to uspeva. Po drugi strani, če je umetnost taka, da lahko uporabiš kateri koli jezik, potem podpiram tudi to. Ne bi omejeval z nobenimi kvotami. Če bo slovenska glasba s slovenskim jezikom kakovostna, sem prepričan, da jo bodo slovenski radii vrteli. Pogojevati se mi zdi preveč togo."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem se Tomi Meglič spominja svoje kariere smučarskega skakalca, pove svoje mnenje o vlogi producenta, kako pogosto skupina spreminja repertoar, kako gleda na razvoj glasbe, kakšen odnos ima do nekdanjih članov, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- Zanimivost: Največ knjig izdanih leta 2008