"Prijatelji, lepo vas je videti. Edino, česar ne moremo obvladovati, je dež. Ampak tudi mi smo del dežja," je v enem izmed prvih nagovorov poudaril Tomi M. pred občinstvom, za katerega lahko zapišemo, da je prvo plačalo davek aprilske zimske ujme, ki je poškodovala streho Križank. Brez težav bi bila lahko intenziteta padavin rdeča nit povzetka včerajšnjega druženja Siddharte s svojimi zvestimi oboževalci, a bi s tem zameglili poskus izvedbe malega spektakla na betonskem odru Križank.

Neizpodbitno je, da je vreme odigralo veliko vlogo sinoči, večjo, kot bi si kdo želel, toda 26 skladb, več kot dve uri in pol muziciranja (tudi prekoračitev dovoljenja za nastopanje v Križankah), dva dodatka sta izkupiček, ki ga je dosegla ena in edina Siddharta. Skupina, pri kateri se vsakič znova pričakuje, da bo šla še višje in dlje, je prvo preizkušnjo opravila, ko je nekaj tednov pred koncertom že lahko govorila o razprodanih Križankah. Količinski del skupnega izkupička je bil tako že dosežen, zato je bilo toliko zanimiveje počakati na vsebinskega.

Siddharta je lani praznovala 20. obletnico delovanja, ki jo je proslavila z izdajo dveh albumov (Infro in Ultro), toda v nasprotju z drugimi slavljenci (Big Foot Mame, Društva mrtvih pesnikov in Mi2) ni priredila večjega koncerta. Ravno nasprotno - ob koncu leta se je podala v klub brez obstanka in znotraj steklene dvorane Gospodarskega razstavišča praznovala z okoli 3.000 obiskovalci.

Toda to je bil le začetek, saj so po delovnem preteklem letu člani skupine obljubili, da se bo to praznovanje prevesilo v novo. In res - prvo večje dejanje so napisali s koncertom v sklopu Dnevov slovenske zabavne glasbe, kjer so predstavili v večini le novejše skladbe. Drugo pa se je nadaljevalo prav v Križankah.

Na oder letnega gledališča so prišli s precej podobnim repertoarjem, kot so zapustili lani Gospodarsko razstavišče. Izostale so skladbe Bonsai, Sim Hae, Homo Carnula, Premladi in Flip. Na seznam so prišle Siddharta, In Levitation, Klinik, Strele v maju in Korakamo. Dodatno pa so "začinili" poseben večer v Križankah z gostoma, ki se tudi pojavita na zadnjem albumu Infra - DJ Umekom in Damirjem Urbanom.

Prav Urbana je doletela zahtevna naloga, da je ogreval Križanke pred prihodom Siddharte na oder. "Vem, da ste vsi prišli zaradi Siddharte. Hvala, ker ste nam dali priložnost, da igramo pred vami," se je Urban v sklepnem delu nastopa realistično odzval na energijo, ki je prišla z druge strani.

Odganjanje dežnikov z Urbanom
Lepo zamišljena uvertura skupine Urban & 4 se je začela s hipnotičnim ritmom, izraznim vokalom in dinamično kompozicijo, zbranih v skladbi Kundera (Atom). A že takoj je bilo čutiti, da ni bilo pravega klika med njim in občinstvom (morda tudi na račun njegovih pripomb, naj obiskovalci umaknejo svoje dežnike - vsaj potem, ko bodo na oder stopili člani skupine Siddharta).

Urban je umetnik, njegove skladbe zahtevajo čas in koncentracijo, zato je precej nehvaležen položaj, ko je postavljen v vlogo predskupine - še posebej, če je osrednje ime večera Siddharta. Ampak kljub vsemu se ni podredil kakršnemu koli pritisku in v svoji maniri krmaril med skladbami, kot so Ako se napijem do smrti, Sutra čemo pričati, Moja ...

"Nekaj bomo morali vreči ven, ker bodo ljudje zadaj popi****," je pripomnil v posvetu s člani skupine in namignil na skladbo Nebo. Malce bolj odsotno spremljanje njegovega muziciranja se je spremenilo v hipu, ko je postregel z uspešnicama Budi moja voda in Mjesta za mene - preden se je poslovil s skladbo Mala truba.

Dež je vztrajno padal v majhnih količinah, na odru pa sta dva "pljuska" ognja nekaj minut do pol desete zvečer zdramila obiskovalce, da so začeli z žvižgi in vzkliki klicati člane skupine. Daljši uvod v novejšo skladbo Vovk q ovce, bogatejši aranžmaji, pri katerih sta levji delež odigrala Tomaž O. R. na klaviaturah in Primož B. na kitari ter rušilna moč ritemsekcije v sestavi Jani Hace, Boštjan M. in Martin Janežič - Buco, so postavili okvirje sinočnje predstave.

"Dober večer, Križanke! Dober večer, Ljubljana! Dolg večer je pred nami. Več kot dve uri rokenrola imamo pripravljenega za vas. A smo ready," je spraševal vidno razpoloženi Tomi M. Ta je v svoji maniri samozavestno opravil z nalogo prvega moža večera. Naj bo to s spontanim rjovenjem (Dios, Rave), vzkliki ali komunikacijo z občinstvom. "Naj se trese," je tako enkrat sredi koncerta zazvenelo iz občinstva in Tomi M. ni ostal dolžen z odzivom: "Naj se trese, naj se trese."

Na veselje dolgoletnih oboževalcev so člani Siddharte pripravili nekaj presenečenj v obliki skladb, ki jih že nekaj časa niso preigravali. "Ta je bila ena prvih, ki smo jih naredili, in ena zadnjih, ki smo se jih naučili - vsaj jaz," je pred skladbo Siddharta poudaril Tomi M. Vmes je dogajanje na odru popestril naključni obiskovalec, ki je odšel z njega ob spremstvu varnostnikov. Za anale pa sta bila tudi prihoda Urbana in Umeka.

Umek med rokerji
Poleg Ledene in Nastalo bo je namreč prav skladba Strele v maju tista, ki je pustila najmočnejši vtis iz albumov Infra in Ultra na koncertih, kar sta sinoči v še enem doživetem duetu potrdila Urban in Tomi M. A še pred tem je bilo na vrsti nekaj posebnega. "Dolgoletna sodelovanja nas nikoli niso pripeljala na isti oder, ampak danes bomo delili oder," je pred prihodom Umka poudaril "frontman" skupine. Fotr je bil tokrat kriv, da se je na koncertu Siddharte zgodila sinergija med rokenrolom in technom, hkrati pa tudi, da je odmevalo besedilo v angleškem jeziku (In Levitation). Pika na i pa je bila njegova predelava klasike Klinik.

Siddharta za svoje oboževalce sinoči ni pripravila samo brezsmiselnega drvenja iz ene v drugo uspešnico. Presek svoje kariere je popestrila s harmoničnimi klaviaturskimi vložki Tomaža O. R. (pri skladbah Japan, Rave, Samo edini, Ring), ki so hkrati dajali zvoku gracioznost. Po drugi strani pa se je vse vrtelo okoli kitarskega stopnjevanja in dopolnjevanja Tomija M. in Primoža B.

Kljub trudu je Siddharta naletela sinoči na trši oreh, kot ga po navadi stre na festivalskih odrih, ko je dovolj, da je v zraku le Tomijeva roka. Njegova prva gesta zadovoljstva je tako sledila šele pri tretji skladbi T.H.O.R., ko so Križanke skandirale - vsaj za nekaj trenutkov -: "Hej, hej, hej!"

"To mi delaj," je poudaril vidno razpoložen pevec in kitarist. Neizpodbitno je, da je občinstvo sinoči izkazalo svojo pripadnost že s tem, ko je potrpežljivo prenašalo kapljo za kapljo, a žal je na trenutke (če odštejemo prvih 14 vrst) puščalo vtis, češ "tu smo, zdaj nas zabavajte". Tomi M. je sicer večkrat poudaril, kako neverjetno občinstvo je z njimi v Križankah, a do popolnega zlitja vseh energij je zmanjkal kakšen odstotek.

Končna beseda prepuščena obiskovalcem
Že res, da so prav oni narekovali tempo za stopnjevanje ob skladbi Nastalo bo, da so složno prepevali: "Dajem ti strup v čaj," pri skladbi Ring, da so ob znaku Tomija M. kričali: "To je moje klanje," pri Klinku. Toda prava energija, kakršno je čutil ves čas koncerta pevec, se je izkazala šele v prvem podaljšku, ko so bolj spontano pozdravili klaviaturski uvod v Platino in tudi bolj doživeto prepevali besedilo skladbe. Tudi Tomi M. je v tistem delu zapustil streho nad svojo glavo in se podal proti prvim vrstam. Meje so padle ravno na začetku konca s skladbo Pot v x.

"Neverjetni ste. In kanček moči je v tem," je pred Napojem prvič upravičeno dejal Tomi M. - ko besede niso delovale kot poskus za ohranjanje pozornosti. Trud za več kot dve uri in pol trajajoče razdajanje na odru se je poplačal s skladbama Na soncu, ko je Tomi prepuščal mikrofon obiskovalcem in z (zdaj že klasično skladbo za konec) Vojno idej, ki pa je nekatere spremljala ob odhodu. Če so hoteli ali ne, zmagalo je vreme. A poražencev ni bilo.