Po stadionu za Bežigadom in Stožicah je koncert, s katerim so pospremili 20. leto delovanja, našel mesto v prostoru, ki je vse, samo večen ne. Klub brez obstanka, kjer obiskovalcu ostane le spomin, je letos našel mesto v stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča. In med imeni, kot so Joris Voorn, Roger Sanchez, Vinai, DJ Fresh in Magnifico (ki se znova vrača v klub 25. decembra), je v stekleno dvorano vabil napis 20 let Siddharta.
V času, ko smo že postali razvajeni od velikih koncertov še večjih obletnic in ko se zdi, da se uspešnost meri samo še s čim višjimi številkami, so Siddharta sinoči poskrbeli - morda nehote - za manjšo subverzijo tega dojemanja. V enem rokavu so imeli dobre pol leta staro Infro (ki je razen skladb Dios, Piknik, Ledena in Do konca ostala neslišana), v drugem popolnoma nov album Ultra.
A peterica ob že nepogrešljivem Martinu Janežiču - Bucu na tolkalih je pustila za sinočnjo priložnost podoben okvir, kot so ga obiskovalci vajeni z njihovih koncertov. Z izjemo skladb Sim Hae in Stipe (do neke točke tudi Japan in Domine) je "nostalgični moment" stal na preverjenem oklepu skladb, kot so B Mashina, T.H.O.R., Napalm 3, Rave, Bonsai, Samo edini, Homo Carnula, Ring, Le mavrica, Napoj, Pot v X, Platina, Na soncu in že tradicionalnemu zaključku z Vojno idej.
Ni bilo treba veliko, le nekaj sprehodov Tomaža O. R. po črno-belih tipkah ob skladbi B Mashina, da se je razprodani - premajhen za vse - klub razživel in prepeval ob Tomiju M. Toda v rutiniranost so vsake toliko vnašali nekaj svežine. Naj bo to zaradi sprememb ritma Boštjana M. ob skladbi Rave oz. poznejšem spogledovanju s tišino in naglo spremembo jakosti znotraj same skladbe ali pa predrugačenim klaviaturskih delov znotraj Bonsaija.
Nekatere stvari pa ostajajo preprosto iste, tako kot je, recimo, pri skladbi Samo edini dovolj, da Tomi M. le naznani začetek z: "Vem, da ..." In dvorana, naj bo to mala ali velika, se spremeni v pevski zbor. Razveseljivo je to, da je občinstvo kljub mlajši letnici nastanka za svoje že vzelo tako predzadnji kot zadnji singel Ledena in Nastalo bo, kar je sinoči dokazala z doživetim prepevanjem.
"Zdaj je prišel tisti čas v večeru, ko vam z največjim veseljem rečem: 'Na zdravje!' In na naslednjih dvajset," je pred "valčkom, ki ga vsi dobro poznamo" (skladbo Napoj) je v dodatku le začel dvigovati vznemirjenje ob praznovanju obletnice Tomi M. Namreč Siddharta je preprosto skupina, ki ne sledi smernicam po istem kopitu kot drugi.
In tako kot se je izštekala ob podpori Simfoničnega orkestra, tako je praznovanje 20. obletnice v Kurzschlussu preprosto izkoristila za predstavitev novih skladb. Ultra, ki je luč svetlobe uradno dočakala danes, ponuja enajst novih skladb z dvema odmevnima gostoma. Eden izmed njih je didžej Umek, drugi je hrvaški lirik in roker Damir Urban.
Po Infri še Ultra
V svet Ultre vas na zvočnem zapisu pozdravi glas radijskega voditelja Mihe Šaleharja: "Nočne muce, jutranji mačkoni. Kakor koli. Malce sem v dilemi. Čez 28 sekund gre noč na pol ..." S temi besedami popelje v oris nove podobe Siddharte.
Člani skupine se z novim izdelkom se gibljejo nekje med pankom (Terminal) in elektropopom (Premladi) - ves čas zvesti svojemu markantnemu zvoku. Še bolj izrazite klaviature jih še bolj bližajo elektroniki, medtem ko se v besedilih ukvarjata s postavljanjem ogledala današnji družbi. Igriva in romantična Infra je dobila svojo protiutež. "Se kdo zaveda, kaj se bo zgodilo, ko ne bo meja," se sprašuje v skladbi Calvi Tomi M.
Prvi singel z novega albuma Nastalo bo je reprezentativen v smislu, da pripravi poslušalca na dovršene klaviaturske in kitarske vložke Tomaža O. R. in Primoža B.. Delno ostajajo zvesti nerazumljivim besednim zlogom (Vovk q ovce), postajajo pa še udarnejši na račun ritemsekcije v sestavi Boštjana M. in Janija H. (če vzamemo v obzir koračniško nastrojeno skladbo Premladi ter baladno pridigarsko Calvi).
Ljubezen je tako v besedilih postavljena na stranski tir. Siddharta gre naprej udarniško. In z zvestimi oboževalci, ki so jih sinoči priklicali dvakrat spet na oder "To je to, zaradi česar se vztraja 20 let. In še bomo. Za vas," je pred "udarcem" v obliki Na soncu, kjer se je postavil tudi za bobne, nagovoril zbrane Tomi M. Vse to le nekaj minut, preden je v glavah obstal verz zadnje skladbe večera: "Vojna idej, kam naj grem naprej ..."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje