Nevrotično. Eklektično. Baladno. Opojno. Zadnja beseda na festivalu Tresk#3 je pripadla angleški ekspresivni glas(be)nici Saint Saviour. Dinamični, omamni glas, ki smo ga lahko spoznali v plesnem popfenomenu Groove Armada - pevke, katere pravo ime je Becky Jones -, je ob spremljavi svoje skupine in nepogrešljivega MacBooka za številne prehitro sklenil dvodnevni festival spajanja vezi med glasbo in založništvom.

Njen polurni repertoar je ob spremljavi Davida na kitari, Jonnyja na basu in violončelu ter Leeja na bobnih nadgrajevala z vokalno-gibalno ekstravaganco, ki je dodajala močni vizualni element celotni izvedbi. Občasno neobrzdano psihotični gibi, povezani v elegantno valovanje rok, so privabljali poglede. Njen nežni angelski glas pa je pesem za pesmijo hipnotiziral več kot do polovice napolnjeno Katedralo.

Glasbeno pokrajino njihovega nastopa so nadgrajevali tudi sprehodi basista za violončelo in kitarista za klavir. Prepričljiva in suverena v izvedbah svojih skladb iz prvenca Anatomy je dajala vtis simbioze elegance Florence Welch, nevrotične nežnosti Kate Bush in surovosti Sinéad O'Connor v enem. Kdor jo je zamudil v Ljubljani, ima že danes možnost za popravni izpit, ker se bo zvečer v okviru EPK-ja ustavila še v Mariboru.

Srbsko-slovensko ogrevanje
A še preden so zadnji večer organizatorji (Kino Šiška in Radio Študent) postregli z britansko poslastico, so - po prvem večeru za sladokusce električno-vizualne umetnosti - na oder stopile skupine Nikki Louder, Repetitor in Werefox.

Začelo se je hrupno, nasičeno s surovostjo kitarskega zvoka domače skupine Nikki Louder. Brezkompromisno udarna, zdaj sonično zasanjana, zdaj 'noisersko' hrupna trojica je pripravila teren za beograjske alternativne rockerje - predstavnike novega srbskega vala - Repetitor. Hitro in brezkompromisno, tako kot njihova glasba, z Ano-Marijo Cupin na basu in Borisom Vlastelico na kitari, je skupina poskrbela za polno zasedenost odra - ne samo z njunima vokaloma. Namreč kar dvojica ni dosegla z gibanjem, je v ozadju presegla na bobnih Milena Milutinović.

Neposredna besedila o percepciji socialnega okolja so s postpunkovsko ritmiko in 'downtempo' rockovskimi vložki pred Saint Saviour "prekinili" člani domače superskupine Werefox. Gre namreč za skupino članov nekdanjih prekmurskih skupin Sphericube, Manui in Psycho-Path, ki jih pooseblja karizma pevke Meli. Skratka lep spomin na čase Psycho-Patha, nadgrajen z zahtevami sodobnega časa.

Vsi omenjeni izvajalci so poskrbeli za precej pestrejše dogajanje in konec festivala v Kinu Šiška. Prav tako kot prvi dan pa so tudi včeraj v popoldanskih urah potekale delavnice in okrogle mize.