Vsestranski dalmatinski ustvarjalec, ki je svoje domovanje s pridihom morskega zraka zamenjal za betonske ulice prestolnice, je nase še bolj opozoril z nenavadno prošnjo za delo, ki jo je poslal neposredno televizijskemu voditelju Daily Showa Jonu Stewartu. Slavni voditelj in komik ni podlegel inovativnemu pristopu za iskanje nove službe. Ampak za enimi zaprtimi vratami so se Šariću odprla mnoga nova. Pozneje je med drugim podoben trik uporabil v videu za britanskega mogotca Richarda Bransona.

Svojega občinstva ne jemlje za samoumevnega in poudarja, da so oni njegovo največje bogastvo. Nastop na Panču, kakršen je bil sinoči na Ljubljanskem gradu, je po tej logiki loterija. A Šarića denar ne zanima. "Denar bo že prišel. Veliko denarja, ampak nisem odvisen od tega, da obogatim s stand upom. Jaz sem že bogat. Več kot tisoč ljudi me čaka zunaj," je dejal za MMC in se usmeril z mislimi v zaodrje festivala na svojih pol ure nastopa.

Cel intervju z njim si lahko preberete spodaj.

Ivan, kako je živeti življenje najbolj znanega iskalca službe na svetu?
Joj, kako to zveni (smeh). Ne vem, kaj naj rečem … Zadovoljen sem, da je vse tako lepo izpadlo, ampak se ne promoviram rad na tak način. V resnici sem to naredil za zabavo. Zdaj se šele zavedam, da le projekti, ki se jih lotiš z ljubeznijo in ne pričakuješ od njih nič, uspejo. Projekti, ki se jih lotiš s poslovnega vidika in večjim proračunom, pa vedno propadejo. Zato je treba samo slediti svojemu srcu. Pa prosim, ne daj tega v naslov: Ivan Šarić: "Sledim svojemu srcu!" Ne bo se dobro končalo. Te bom že našel (smeh).

Ne boste (smeh). Najprej je bil Jon Stewart, nato Richard Branson. Kdo je naslednji?
Nihče. Mislim, da ne bom več ponovil česa takega. Zdaj imam v mislih nov projekt, ne smem vam še povedati, za kaj gre, lahko vam le razkrijem, da bo šlo za glasbeni projekt. Ker če vam povem, za kaj gre, mi bo kdo ukradel idejo. Ampak bo super. Želim ga realizirati v naslednjih dveh letih. Gre za projekt, ki ga ustvarjam izključno iz ljubezni. Organiziral bom posebno vrsto dalmatinske klape. Vedno sem si želel biti član klape, zdaj pa sem si sestavil svojo.

Za koga bi radi, da naredi podoben video, kot ste ga sami naredili za Stewarta in Bransona, samo da bi ga naslovil na vas?
To je že naredil en lik, in sicer video z naslovom Take me with you Ivan Šarić. Bil sem polaskan. Mislil sem si: "Oh, kul." Z njim sem se srečal in sem mu rekel: "Glej, stari, verjetno zdaj ne bom šel, ampak, če rabiš kakšen nastop - ker gre za mladega komika -, ti bom našel prostor ob sebi."

Kaj pa od svetovno znanih ljudi? Če bi lahko izbrali kogar koli, za koga bi radi videli, da naslovi vas?
Hmmm … Verjetno ne bi izbral kakšne znane osebe. Rad bi se tepel s kakšno znano osebo. Veš s kom? S The Rockom – Dwaynom Johnsonom. Močno bi nastradal, ampak zadal bi mu vsaj en udarec (smeh). Verjetno bi me zlomil (smeh).

A prej bi mu dali injekcijo za pomiritev?
Ne. Jaz bi bil samo prvi, ki bi udaril, in on bi bil tisti, ki bi me pokončal (smeh). Vse bi pretrpel, samo da bi mu lahko s polomljenimi zobmi rekel: "Pi*** , udaril sem te."

Se počutite zdaj kaj drugače, ko ste postali medijsko še bolj prepoznavni, kot ste bili?
Super je bilo. Ljudje so se veselili z mano in veliko lepih zgodb je nastalo iz tega. Ljudje so mi pisali iz Amerike, Stewartov sosed mi je rekel, da mu bo težil, da me zaposli in tako dalje … Res so nastale lepe zgodbe, ampak ta medijska pozornost, ki se je zgodila v Srbiji, Hrvaški in Sloveniji, je bila super le za izgradnjo tržne znamke. Zdaj, kako to razumejo določeni ljudje, ni pomembno. To so bile moje sanje. Če ne bi poskusil, bi si čez dvajset, morda petdeset let rekel, da sem bil neumen, ker nisem. Tako pa sem poskusil. "Who gives a f***?!"

Se vam lahko to vrne kot bumerang v krogu ljudi, ki so vas poznali že prej – pred temi videi?
Heh, to je že vprašanje kariere in načina, kako jo boš nadaljeval. Mislim, da mlajše generacije komikov, skupaj z mojo, gledajo napačno na slavo. Vsi mislijo, da je dovolj le en projekt in bodo slavni. Vsi želijo samo en nastop in mislijo, da bodo izpadli kot Achmed The Dead Terrorist. Vsi si želijo tako, ampak tako ne gre. Kariero je treba graditi skozi leta z dobrimi nastopi in si postopno pridobivati občinstvo. Ampak če ga pograbi medijski svet v določenem trenutku – to se lahko vidi tudi v vaših resničnostnih 'šovih' -, človek eksplodira. Ko pa neha nastopati v 'šovu', je mrtev. Nihče ne želi pisati ali govoriti o njem. To je ta bumerang, o katerem govorimo.

Kako pa do tega ne pride?
Če gradiš svojo kariero … Jaz ne nastopam na Panču samo zato, ker sem se v zadnjem času malce več pojavljal v medijih. Jaz sem nastopal po klubih za 20 ali 30 ljudi. Letos so mi prijatelji že dvakrat zagrozili, da me bodo s puško ustrelili in trikrat so me želeli pretolči. To so klubski stand upi, čez katere moraš, in to je zajeb***. Ni lahek poklic, ampak zahteva nadgradnje. V letu dni te vidi 20.000 do 30.000 ljudi. Imaš čez sto nastopov in potem ponoviš "vajo". Ne moreš živeti svoje kariere skozi časopis – pa ni važno, s čim se ukvarjaš. Lahko leta in leta pišejo, da si najboljši pevec na Hrvaškem ali v Sloveniji, ampak nimaš nastopov. Imaš super predstavnike za stike z javnostjo. Tako kot politiki – moraš imeti pogosto svoje nastope in prodajati ljudem zgodbe.

Kako se spopadate z zavistneži?
Sploh se ne obremenjujem z njimi. Od časa do časa vsako osebo prizadene, ko imaš okoli sebe toliko sovraštva, ki se nabere, in znoriš. Ampak hvala bogu imaš okoli sebe prijatelje in družino, ki te postavi na noge. Kadar se ukvarjaš z medijskim poklicem, se soočiš s precej 'hejterji'. Ljudje ne razumejo, koliko tega moraš prenesti. Kdaj pa kdaj te prizadene, ampak moraš iti naprej. Moraš spremeniti razmišljanje: "Ti si moj 'hejter'? Ti boš postal moj največji 'fan'." Jaz rad pridem nastopat na neki nov prostor. Včasih sem za zaveso opazoval, koliko je moških in koliko žensk med občinstvom, koliko so stari. Približno vem, kdo sestavlja tistih pet odstotkov, ki me že od začetka ne bodo imeli radi in kdo me bo toleriral. Zdaj pa ne razmišljam več: "F***!« Ampak si rečem: "Poglej tistega 'hejterja tam. On mi bo na koncu nastopa stisnil roko."

Koliko časa lahko stand up komik slepi svoje občinstvo s starimi šalami, preden ga spregledajo?
To je na Balkanu malo nenavadno. Mislim, da še nihče izmed nas nima izgrajene tehnike. Nekateri vrtijo isti material že 20 let, drugi dva meseca, ampak v Ameriki veliki komiki vsako leto menjajo svoj material. Na Balkanu pa … Kaj pa vem? Jaz nameravam letos 'ubiti' kakšno uro in pol materiala, izdati DVD in ga brezplačno ponuditi na spletu. To pa želim narediti izključno zaradi sebe. Da bom lahko dobesedno rekel: "Tega ne smem več uporabljati." Gremo nazaj k tabli z zamislimi. Potem pa te to ulovi. Vsak komik gleda na svoj material kot na majhnega otroka: veš, da je vse super, potem pa testiraš druge 'fore', za katere misliš, da bi lahko bile vrhunske, ampak jih nikoli nisi dodelal. Tako kot se vedno vračaš k nekdanjemu dekletu: "Nova je videti fantastično, ampak stara mi kuha kavo."

Isto vprašanje kot za Perico, s katerim sva se pogovarjala pred dnevi, tudi za vas: kaj storite, ko zablokirate na odru?
Ne, se mi več ne dogaja. Najbolj pomembno je, da si kot komik na odru sproščen. Največja napaka mladih komikov je, da niso sproščeni. Poskušajo imitirati lik, za katerega mislijo, da so. Ko pa si na odru vsakdanji in izvajaš neke naravne gibe, ljudje to občutijo. Veš, da tega ni storil že Robin Williams in to ljudje naravnost ljubijo. Ti jim prodajaš zgodbo in 'fore' – povlečeš jih v svoj svet. In če kdaj pozabiš 'foro' in blokiraš … "Who gives a f***?!" Vzameš mikrofon in rečeš, da si blokiral. Zamenjaš temo: "Ti, kako si?" Če pa v paniki priznaš, da si blokiral, pa se te ne bo nihče zapomnil. Do občinstva moraš biti iskren.

Sami ste komik, voditelj, resnično povprečen ljubimec - kot ste se sami označili. Zdaj pravite, da boste še pevec … Pravi multipraktik.
Vse sem. Še scenarije pišem za neko marketinško podjetje. Vse počnem, samo, da zahteva od mene ustvarjalnost.

Kdaj je vsega preveč? Kje je meja, ko je vsega preveč?
Letošnje leto me je izčrpalo, zato sem tudi odšel na dopust pred kratkim. Izključil sem elektronsko pošto in vse. Zato mi je bila vrnitev v Zagreb toliko boljša, ker sem prišel nazaj z novimi idejami in se vrnil med ljudi, ki so bili polni idej. Meni je to super. Samo naučiti se še moram pobirati denar za svoje storitve (smeh). Resno. Jaz se velikokrat domislim dobre ideje in rečem svojim naročnikom: "Dajte mi samo hladilnik. Hladilnik je 'kul'." In mi ga dajo, oni pa naredijo kampanjo, vredno milijone.

Vedno je tako, ko opravljaš delo, ki ga obožuješ. Moj vzor je Leonardo Da Vinci. Ta človek je bil vse. Ko sem kot majhen bral o njem, me je fasciniral, in začel sem malo drugače razmišljati o svetu. Zakaj moraš biti samo lep? On je bil izumitelj, pisatelj, znanstvenik, odkrival je krvne žile, holesterol – ampak ga ni poimenoval tako … Zakaj ne? Mene zanimajo računalniki in vse, povezano z njimi … Zakaj bi se omejil in specializiral? Ravno zato, ker se ukvarjam s humorjem, se moram ukvarjati še z vsem drugim. Humor je samo … Vse, kar počnem, je samo sredstvo, da pridobim življenjske izkušnje, material, da se prelije v mojo pravo ljubezen – stand up.

Koliko je podjetnika v vas? To imate verjetno po očetu?
Da. Moj oče je malo sanjač in brat je to malce prevzel od njega. Tudi jaz sem sanjarjenje dobil po očetu, od mame pa sem dobil veščine, kako jih realizirati.

Vaš oče je lastnik bara, kajne?
Bil je. Zdaj pa je ribolovec. Tako da vedno dobim sveže ribe. Zdaj uživam v ribah: od tune do školjk. Super je.

Pa saj ste iz Zadra, jasno, da pojeste veliko rib.
Ja, ampak to je ta mit o Dalmatincih: "Aha, ti si Dalmatinec. Ti znaš peči na žaru. Veš, kakšna je riba …" Jaz na začetku nisem vedel. Treba je bilo zakuriti žar, vsi so me gledali, jaz pa sem si mislil: "Kako se prižge ogenj?"

Glede na to, da je vaš oče precej menjal poklice, kako bo potekalo nadaljevanje leta za vas? Kateri bodo naslednji izzivi, morda kariera?
Do konca leta me čaka še 30 do 40 nastopov na Hrvaškem. V Beogradu me čaka veliki šov. Delovno bom šel v New York za teden dni, ker sem dobil majhno vlogo v velikem filmu. Več pa vam ne morem še povedati. In res bi rad do konca leta izdal brezplačen DVD.

Zakaj brezplačno?
Ker tudi sam prenašam vse s spleta brezplačno in sem rekel: "Zakaj ne bi še ti, p***?" (smeh)

Očitno je potem zaslužek s stand upom dober, da si lahko to privoščite?
Ne. Z njim pokrijem stroške. Najbolj mi je pomembno, da ljudje vidijo moje nastope in da sam dober še naprej. Denar bo že prišel. Veliko denarja, ampak nisem odvisen od tega, da obogatim s stand upom. Jaz sem že bogat. Več kot tisoč ljudi me čaka zunaj.

Torej ste prišli spet z vlakom?
Sem! Pogosto sem se vozil na relaciji Rijeka–Ljubljana. Zdaj pa živim v Zagrebu.

In še vedno se vozite z vlakom?
Tu pa tam. Avtomobili me nikoli niso privlačili. Imel sem mini morisa, ampak zato, ker je bil smešen avtomobilček. Jaz se v bistvu ne spoznam dobro na avtomobile.

Na žar se ne spoznate, na avtomobile se ne spoznate … Kakšen moški pa ste (smeh)?
Da, sem zelo nenavaden. Zdaj se razumem na žar, samo na začetku ga nisem obvladal. Rad kuham. Ne maram pa pomivati posode in pospravljati. O, grozno je to.

Kaj pa pravi vaše dekle na to?
Super je. Za zdaj sva zadovoljna. Razume me. Nisem enostaven partner, malo sem zj***. Jaz se delam, da sem nor, ampak sem normalen. Ona pa se dela, da je normalna, ampak je v bistvu nora. Zelo se dopolnjujeva.

Koliko vam je narasla cena za nastop v zadnjem obdobju?
Ne veliko. Jaz na to drugače gledam: ne boš vzel klubu toliko denarja, kot ga boš vzel firmi. Gledaš, koliko je ljudi in kolikšna je teža nastopa. To gledam. Imam svoje stanovanje in sem zadovoljen. Kupil sem ga s humorjem. Moje stanovanje je polno smeha. To lahko reče malo komikov.