"Barba non facit philosophum" - rek starih Rimljanov odkriva modrost, da brada pač ne naredi filozofa. A nekaj vendarle je na teh bradačih, ki so preplavili tudi slovenska mesta in bavarskim pivoljubcem dokazali, da se lahko kosajo tudi z najbolj zaraščenimi predstavniki te dlakaste vrste. In še nekaj; brada in brki so 'njihova zadeva’ - moška. Ali kot je o tej moški vrsti pred leti zapisala kolumnistka Urša Jerkič: "Sami sebi se ne zdijo prav nič pomehkuženi, ko jo kot fufice na brazilko vsakih nekaj tednov postrižejo v salonu, da ja ne bi ušla začrtani obliki." (Elle, 2014)

"Pravi brivec mora imeti znanje in hude mašince, tam, med štirimi in petimi. Prava brivnica pa mora imeti odnos, značaj," razlaga Edis Osmanović, ki je pri rosnih 22 letih z brivnico Barber Room by Edis dolenjsko prestolnico postavil na zemljevid ljubiteljev kosmatih bradatih 'fufic'. "Ko vanjo vstopi moški, mora imeti občutek, da je prišel v brivnico, in ne v frizerski salon," nadaljuje mladi novomeški brivec, ki ga urejanje ženskih pričesk ni nikoli "dovolj vzburilo", zato se je po frizerski šoli odpravil v London, kjer se je na London School of Barbering izučil za brivca, barberja.

Obuditev stare skoraj izumrle obrti
Tam je osvojil njemu tako ljube tehnike fade, lepo izpeljan prehod pristriženih las ob straneh, in sharp linij, ki dajejo moški pričeski ostrino. Njegove stranke so iz vse Slovenije, približno polovica iz Novega mesta, 30 odstotkov iz Ljubljane, redne stranke k njemu prihajajo tudi iz Kopra, Maribora in Slovenskih Konjic. Poleg hipsterjev, ki so kot falanga postrojeni na brivskih stolih, k njemu zaide tudi starejša klientela. "Brivnice so bile v Novem mestu še pred desetimi leti, do leta 2000 pa po vsej Sloveniji, a so tja hodili bolj starejši. Mi smo imeli Rudija, ki je umrl pred dvema letoma. Star je bil 81 let. Zdaj je njegova brivnica prazna." Priljubljenost brivcev je nekoliko usahnila med vojnama, poslednji udarec po jim je zadala revolucije britja s t. i. varno britvico, ki jo je 15. novembra 1904 patentiral King C. Gillette.

Beseda barba v latinščini pomeni brada, od tu tudi angleška različica besede barber. Izvorno so se brivci ukvarjali s striženjem in oblikovanjem le moških in deških pričesk ter z negovanjem brad in brkov. Ženskam je bil vstop v ta sveti hram moškosti strogo prepovedan, na kar so opozarjale tudi table na vhodu. Iti k brivcu je bil statusni simbol, brivnica pa prostor za druženje in socialno interakcijo, ki je bila za zaprtimi vrati prežeta z razpravami o politiki ter malo o tem in malo o onem.

Čeprav današnji brivci vihtijo bolj ali manj škarje in brivne aparate, so nekoč opravljali tudi zobozdravstvene storitve in operacijske posege. Zato so imeli pred vhodom tisti vrtljivi znak (barber pole) belo-rdeče oziroma modro-belo-rdeče barve v ZDA, kakršno ima tudi Edisova brivnica; modra naj bi simbolizirala kri, ki teče po veni, rdeča kri, ki teče po arteriji, bela pa povoje.

Ogledalo in brivski stol
Sicer pa je sam prostor brivnice Barber Room by Edis, tako kot osnovni pribor brivca (poleg škarjic, rezil (cut-throat), brivskega čopiča in aparatov ter glavnika in brisače), izjemno preprost in služi svojemu namenu: čedenju in druženju. "Vsaka brivnica mora imeti ogledalo in brivski stol ter del, kjer posediš in se družiš, da ne greš po britju takoj domov. Obisk brivnice mora biti dogodek, v katerem se morajo ljudje dobro počutiti," razlaga bradati Blaž Zrnec s fade in sharp line oblikovano pričesko, ki je z bratom Rokom (Drugačno pohištvo) zasnoval Edisovo brivnico po vzoru tradicionalnih barbershopov iz angleško govorečih delov sveta. Poseben kotiček z rjavo zofo Chesterfield, ki so jo od prvega uporabnika kupili v Londonu, je namenjena ravno druženju.

Ozek in podolgovat prostor je zelo organski in prijeten, pa čeprav so se ustvarjalci trudili ujeti hladen industrijski pridih. Temnosive in zelene stene krasijo fotografije starih brivnic (tudi znak brivca Janeza iz Škofje Loke), neuporabnih sušilcev za lase, jelenjih rogov, nagačena veverica v kremplju ujede, ki jo je prinesel Edisov oče, in dva niza črnih lesenih kinostolov, ki sta jih Blaž in Rok dobila iz druge roke.

Svojevrsten pečat so rjavi brivski stoli iz 70. in 60. let prejšnjega stoletja na črno-belih ploščicah, ki so bili popolnoma prenovljeni, tako kot rdeča industrijska svetila nad njimi. Ambient dopolnjujejo na novo izdelana ogledala z lesenim okvirjem, ki so ga v Drugačnem pohištvu le prebarvali z matlakom, da so ohranili avtentičnost, pa tudi lesen pult z belimi umivalniki in kavne mizice ob zofi.

BrivBARnica
Kot dodatek brivnici in razpoloženju druženja sta Edis in njegovo dekle Janja prostor podaljšala še z gostinskim lokalom BrivBARnica. "Tukaj smo vse naredili po meri, od točilnega pulta do omar, miz, klopi," pojasni Blaž Zrnec. Ves les, tudi v brivnici, je recikliran iz starih podrtih hiš, "ki ga ročno oblamo in krtačimo, da ohrani patino". Tako kot v brivnici so tudi v lokalu vse industrijske luči restavrirane iz nekdanjih slovenskih industrijskih obratov.

Zanimivi so skriti detajli; na zadnjem delu točilnega pulta so svetila narejena iz treh zelenih steklenic, nosilci pulta pa so v obliki škarjic. Pod črnim stropom se vrtijo ventilatorji, "ki jih je zasnoval, izdelal in pobarval prijatelj Vanja," pojasni Blaž. Ventilatorji imajo pogon na jermene, tako da se lahko na en motor priklopi več ventilatorjev.

Tapeto po celotni desni steni je oblikoval Jure Šuln (Artisan, Vizualne komunikacije), ki je črpal navdih v slogu Steampunk. "Ker se že v definiciji steampunka prepletajo futuristični elementi s starimi, se je ideja tapete v prostor odlično vključila. Na njej je nekaj elementov, ki se navezujejo na brivnico, kot so brivski stol, pa pilot z brki, Zeppelin, ki namesto bomb odmetava britvice, in izumrla ptica dodo s cilindrom, ki ponazarja gospode in to že skoraj izumrlo dejavnost."

Fotografije: Katja Štok

instagram.com/katjastok, katja.stok@rtvslo.si

*Izbor prostorov v rubriki Prostor in pol je uredniški in ne gre za plačane oglase. Namen objave tovrstnih člankov je zavedanje, da imajo prostori, v katerih bivamo, premišljeno vsebino, ki lahko sloni na inovativni ideji, strasti do oblikovanja in arhitekture ali spoštovanju kulturne dediščine.