A ideja opreme lokala z izbranim imenom Čuk – centralna obveščevalna kavarna, tiči popolnoma drugje. V isti zgradbi je namreč Iskra zaščite, podjetje, ki izdeluje prenapetnostne zaščite električnih naprav. Arhitekt Uroš Jereb je na podlagi dejavnosti omenjenega podjetja zasnoval domiseln interier, katerega vodilna nit je reinterpretacija elektronskih vezij, umeščenih v udoben in prijeten prostor, ki bi lahko bil "preneseni pomen dnevne sobe," pojasni.

Besedna zveza "dneva soba" postaja nekakšna mantra notranjega oblikovanja javnih prostorov. A dejstvo je, da lokal, v katerega skočimo na kavo ali hiter poobedek, nikoli ne bo nadomestil intime in udobja domačega naslanjača, pa če nas še toliko prepričujejo. Še kako resnična pa je misel sogovornika, da zaradi preobilice dela "nimamo več časa za sedenje doma, zato potrebujemo v poslovnem okolju malo te bližine". Arhitekti so tako oblikovati "svet, v katerem se bo prijetno počutil tipičen poslovnež, ki bo v svojem okolju iskal toplino."

Če ne drugega, je končno nekdo posegel po ideji odprtega prostora t. i. open-space z izborom sedišč z visokimi naslonjali, ki med sogovorniki ustvarijo mikroprostor in so odlični akustični mediator med okoliškim šundrom.

Rumeni generator svetlobe
Da pa bi razumeli zasnovo tokratnega izbora Prostor in pol, moramo začeti pri srcu prostora - izvoru energije oziroma generatorju svetlobe - rumenem svetlobnem boksu iz keroka sredi prostora, iz katerega se v obliki vezja v vse smeri razteza tridimenzionalno čipovje; v osrednji del lokala, v medetažo in v območje točilnega pulta, ki ga potiska v ozadje. Poleg estetskega videza imajo ti črni paličasti elementi, ki na stropu tvorijo svojevrstno likovno podobo, tudi dejansko svetlobno funkcijo in se jih lahko poljubno predstavlja glede na potrebe.

Element vezja, nekakšen homage Iskri zaščite, se v reinterpretaciji pojavi tudi kot potisk na steklenih površinah, na osrednji interaktivni steni in kot stensko držalo za stopnišče, ki ga na spodnjem delu osvetljujejo LED-svetila. "Ko govorimo o vizualnem učinku, so bila svetila eden izmed vitalnih sogovornikov pri podobi interierja. Ena od idej je bila, da delamo s svetlobo in ne z lučmi," nadaljuje arhitekt Uroš Jereb.

Interaktivna stena, polna presenečenj
Industrijsko neživljenjskost (dejstvo, da je lokal v industrijski coni Stegne in del poslovne stavbe) so arhitekti 'udomačili' z izbiro na otip prijetnih in toplih materialov, okrasnih blazin in barvno študijo. Osnovne sive tone so niti ne toliko razbili kot dopolnili z enakim zamolklim tonom barvite rumene, oranžne, rdeče, zelene in celo barve limete. Kolažno sedišče z vzorčastimi okrasnimi blazinami ob stekleni steni pa je le eden izmed detajlov, ki tvorijo celoto.

Monument osrednjega prostora je zagotovo interaktivna stena iz sivega akustičnega filca, ki za zaprtimi vratci z okroglim rdečim držalom skriva LCD-televizor, družabne igre, piši-briši tablo in tudi držalo za revije. "Prvotno je bila ta tridimenzionalna stena namenjena akustiki, ki lahko v prostoru z velikimi steklenimi površinami povzroči težavo. Sicer pa oblikovno sledi ideji lokala; gibanje in valovanje simbolno ponazarja energijo, ki preveva v prostoru. Tudi sami koti so izrabljeni za absorpcijo zvoka."

Celovita grafična podoba
Arhitekt doda, da zasnova kavarne omogoča nadgraditev, "da postane obveščevalna kavarna, kar je dozorelo pozneje, in se prepleta s čipovjem in tehnološkim delom. To sicer ni toliko vidno v samem interierju kot v celostni grafični podobi." Oglaševalska agencija Futura je dodala tisti čarobni dotik dodani vrednosti, ki se prepleta okoli zgodbe lokala (začenši s samim imenom, strežba je oblečena v črne uniforme agentov, gostje pa dobijo posebne VIP-kartice agent, agentka). V izdelavi je tudi likovna oprema ilustracij 'obveščevalskega' stripa Kostje Gatnika Janez Blont, ki je pred mnogimi leti izhajal v Zvitorepcu (izbor Marjan Kocjan, u. d. i. a.).

"Celostna grafična podoba kavarne Čuk črpa svoje vzore v grafični podobi državnih institucij," pa pojasni arhitekt Marjan Kocjan (Studio), ki je skupaj z Robertom Novakom (Ampak) zasnoval zunanjo ureditev vrta. "Ta projekt kaže, kako lahko na njem delajo različni avtorji ali avtorske skupine ob medsebojnem spoštovanju avtorskega dela," nadaljuje Kocjan. Tako kot pri notranji zasnovi so osnovni materiali zunanje ureditve naravni: les, kamen in steklo, pa tudi pločevina corten, ki ima samozaščito pred propadom z rjavenjem.

Poslovna stavba, v kateri je kavarna, je projektirana po načelu klasične palače (arhitekt dr. Matjaž Durjava), in je v neuresničenem načrtu projekta za nadstrešek predvidevala tekstilno ponjavo, ki je odmaknjeno od stavbe. "Tej ideji sva s kolegom pri zasnovi zunanje ureditve oziroma nadstreška sledila." Lesena ograja iz odpornega eksotičnega lesa pred zgradbo, ki jo sogovornik vljudno popravi v "paravan, pajčolan oziroma zaveso" ločuje teraso "od zelo industrijskega okolja in daje obiskovalcu intimno zavetje na terasi. Vertikale pajčolana se 'igrajo' z vertikalami stavbe, razigranost v vzdolžni smeri pa daje celoti mehkobo." Na rastlinsko strukturo nosilnih stebrov nadstreška se navezujejo celo Vitrini stoli Vegetal.

Detajl nadstreška se skriva v rjavkastem vzorcu, namenjenem zmanjšanju prepustnosti žarkov, "marsikoga pa lahko spomni na vzorce, kot jih je poznal arabski svet, morda pa bo imel kdo drug, drugačne asociacije".

Fotografije: Katja Štok, Samo Rovan (1, 2, 8, 9)

*Izbor prostorov v rubriki Prostor in pol je uredniški in ne gre za plačane oglase. Namen objave tovrstnih člankov je zavedanje, da imajo prostori, v katerih bivamo, premišljeno vsebino, ki lahko sloni na inovativni ideji, strasti do oblikovanja in arhitekture ali spoštovanju kulturne dediščine.