Blobfish bi lahko prevedli v kepasto ali pa mehurjasto ribo. Živi v velikih morskihj globinah okrog Avstralije in bližnje Tasmanije. Zato jo zelo redko opazimo. Na velik pritisk je dobro prilagojena, saj jo v večini sestavlja želatinasta snov, ki je malenkost lažja od vode in ji omogoča, da plava oziroma nekako lebdi. Pravih mišic nima, jih pa tudi ne potrebuje, saj se premika skupaj z morskimi tokovi, hrani pa se z manjšimi vodnimi organizmi, ki priplavajo mimo nje. Foto:
Blobfish bi lahko prevedli v kepasto ali pa mehurjasto ribo. Živi v velikih morskihj globinah okrog Avstralije in bližnje Tasmanije. Zato jo zelo redko opazimo. Na velik pritisk je dobro prilagojena, saj jo v večini sestavlja želatinasta snov, ki je malenkost lažja od vode in ji omogoča, da plava oziroma nekako lebdi. Pravih mišic nima, jih pa tudi ne potrebuje, saj se premika skupaj z morskimi tokovi, hrani pa se z manjšimi vodnimi organizmi, ki priplavajo mimo nje. Foto:

Na tokratnemu seznamu so se znašle zelo različne živali iz različnih okolij. Prvo vam predstavljamo redko in zelo nenavadno ribo, ki živi tako zelo globoko, da jo, razen na fotografijah, zagotovo še niste videli.



Oglejte si drugih trinajst živali.

Jure Rejec

Aya-aya najdemo le na Madagaskarju, je pa res posebna žival. Njegovi zobje so podobni glodalčevim, ima pa tudi dolg in tanek srednji prst, ki ga uporablja na podoben način kot detelj uporablja svoj kljun. Je največja znana nočna vrsta primata, njegova posebna značilnost pa je način hranjenja: pleza po drevju in z rokami tipa podlago. Ko začuti hrano (črve in žuželke) z zobmi zgloda luknjo, vanjo vtakne svoj dolgi srednji prst in izvleče hrano.
Raka kiwo hirsuta, ki mu pravijo tudi jetijev rak, so odkrili pred tremi leti v južnem Tihem oceanu. Dolg je 15 centimetrov, njegova edinstvenost pa so svetle svilene ščetine, ki so podobne kožuhu. V svojih kleščah ima posebne bakterije, ki mu pomagajo razstrupiti minerale v vodi - vsaj tako domnevajo znanstveniki.
Axolotl je zelo zanimiva vrsta pupka. Prebiva v jezerih okoli Ciudad de Mexica. Ker jim ob poškodbah lahko spet zraste večina telesnih delov, jih intenzivno uporabljajo v znanstvenih raziskavah. Zelo pogosti so kot domači ljubljenčki, še posebej v ZDA, VB, Avstraliji in na Japonskem.
Tarsierji imajo ogromne oči in dolge noge. Imajo tudi podaljšane kosti gležnja, po čemer so tudi dobili ime. Jedo predvsem žuželke. Na jedilniku se včasih znajdejo tudi ptiči in celo kače. So zelo hitri in lahko ujamejo ptico celo med njenim letom. So nočne živali, a nekateri so podnevi dejavni bolj, drugi pa manj. Foto: EPA
V izginjajočih madagarskih gozdovih so znanstveniki pred kratkim odkrili vrsto netopirja, ki ima seske, s katerimi sesa kri, na neobičajnem mestu - na stopalih in palcih. Ima lepljivo telo, s katerim se oprime listov, na katerih visi med počivanjem. Zaradi krčenja gozdov njihov življenjski prostor izginja. Znanstveni opozarjajo na dva scenarija: ali jim grozi izumrtje, ali pa se bodo prilagodili in se naučili živeti v človeškem okolju.
Kitoglavec ali čevljekljunec je ogromen ptič, ki je soroden štorkljam. V višino zraste do 1,2 metra, razpon kril pa znaša do 2,3 metra. Mladiči so običajno rjave, odrasli pa sive barve. Živi v tropskih območjih od Sudana do Zambije. Svoji dve imeni je dobil zaradi glave, podobne glavi sinjega kita in kljuna, ki je zaprt podoben velikemu čevlju.
Pritlikavo dolgonogo ameriško opico najdemo v gozdovih zahodne Brazilije, jugovzhodne Kolumbije, vzhodnega Ekvadorja in Peruja. Je ena izmed najmanjših primatov, saj v dolžino zraste od 14 do 16 centimetrov, njen rep pa doda še od 15 do 20 centimetrov. Pohvaliti se ne more niti s težo, saj samci dosežejo 140 gramov, samice pa še nekaj manj. So vsejedci, najraje pa srkajo rastlinske sokove. Foto: EPA
Droben rožnati pasavec je najmanjši izmed vseh pasavcev. Dolg je okrog 10 centimetrov, njegova barva pa je svetlo rumena do rožnata. Živi v osrednji Argentini, v nevarnosti pa se v nekaj sekundah celega zakoplje. Na jedilniku ima predvsem mravlje.
Kit samorog spada med arktične kite. Njegovo angleško ime narwhal izhaja iz danske besede "narhval", kar pomeni "truplo". Tako ime dobil zaradi svoje barve, ki naj bi bila na videz podobna mrliču. Slovensko ime je samorožec dobil po svojem roževinastem izrastku, ki je pravzaprav podaljšan zob.
Kljunaš spada med stokovce, je pa sesalec, ki leže jajca. Je endemična vrsta v vzhodni Avstraliji. Večino časa preživi v vodi. Kljunaši so na prvi pogled podobni bobrom, saj tako kot ti telesno maščobo shranjujejo v ploščatem, širokem repu. Oblika glave je podobna račji, njihovo telo pa je pokrito z gosto, temno dlako. Svoj plen zaznavajo s pomočjo elektroreceptorjev, s katerimi zaznajo električno polje, ki jo ta oddaja. Njihova posebnost je tudi ost samcev na nartu zadnje noge, v kateri je žleza, ki izloča strup. Ta je za manjše živali smrtno nevaren, človeka pa za nekaj ur onesposobi. Foto: EPA
Ta kuščar je svoje ime dobil (ang. frill-necked lizard) po veliki kožni gubi, ki se nahaja za njegovo glavo. Gubo podpira hrustanec. Ko je kuščar prestrašen, široko odpre svoja usta, pokaže rožnato-rumeno notranjost in razpre svojo gubo, ki jo uporablja tudi za uravnavanje telesne temperature. V dolžino lahko zraste do enega metra. Običajno hodi po vseh štirih nogah, beži pa po dveh.
Hobotnica "dumbo" je svoje ime dobila po svojih dveh naglavnih plavutih, ki sta kot dve ušesi. Sodi v globokomorski živalski svet, saj živi v velikih globinah. Spada v vrsto hobotnic octopoda in je ena izmed njenih najredkejših pripadnikov.