Etnografsko društvo Kurent je bilo ustanovljeno z namenom, da bi ohranili ljudsko izročilo na Dravskem in Ptujskem polju, piše na uradni spletni strani društva, katerega člani želijo kurenta ohraniti v pristni podobi, z vsemi običaji, ki so ga zaznamovali.

Kurent je del nesnovne kulturne dediščine, ki se pojavlja zgolj v določenem obdobju v letu. Ne gre za pustno šemo, ampak za tradicionalen etnografski lik, ki je ruralno vezan na točno določeno geografsko regijo. Kurent je v nekaterih pripovedih poznan kot bog veselja in vina, v drugih pa je znan kot bitje, ki s čarobnim glasbilom ljudi vabi k plesu, ali kot zavetnik veselja in življenjske vedrine. Lunarno božanstvo Kurent spada v skupino vegetacijskih bogov, za katere je značilno, da preganjajo zimo (kurent to počne s plesom in truščem), prebujajo naravo, simbolizirajo plodnost in s tem novo življenje.

Včasih božansko bitje, danes le maska
Med pomladne bogove sodijo tudi Perunov sin Zeleni Jurij, boginja Vesna in boginja življenja Živa. "Vsi ti bogovi in boginje, z različnimi imeni, a podobnimi lastnostmi, predstavljajo prehod iz zimskega, mrtvega dela leta, v živi del leta. Gre za pomemben čas, v katerem se prebujata narava in ljudje. Prvi izmed teh pomladnih praznikov je ravno pust in kurentovanje, zadnji pa jurjevanje," je razložil Ivančič.

V zadnjih letih se nekdanje obredne vsebine spreminjajo v zabavo, ki ni značilna za tradicionalne pustne like in njihovo tostransko poslanstvo. Sestavine današnjega urbanega karnevalskega obnašanja so satira, veselje, burkaštvo, ples in zabava. Danes je pust festival, kjer je opaziti odsev tradicije in sodobne družbe, globalizacije, mode ter množične in popularne kulture. Pred letom 1960 so z izrazom kurentovanje označevali dediščino kurenta, njihove šege in navade vključno s celotno tradicionalno pustno kulturo podeželja, je še razložil predsednik društva. Več pa v spodnjem intervjuju.

Ali kurenti obstajajo le pri nas?
Seveda, samo na Ptuju, na Ptujsko-dravskem polju.

Ali kje na svetu obstaja kakšen podoben mit?
Več kot 150 po vsem svetu. Nam morda najbližje najdemo tudi v Medžimurju (lame), v Slavoniji in Baranji (nusami) in v Bolgariji (kukeri).

Ali obstaja le ena vrsta kurentov?
Da, vrsta je samo ena - kurent. Se pa ločijo po videzu. Ločimo pernatega, ki nosi peresa ob straneh in rogovju, in rogatega, ki na glavi nosi goveje rogove.

Kaj je naloga kurentov?
V svoji prvotni obliki je kurent predstavljal nekaj nadnaravnega. Kot demon se je bojeval z zimo in klical v deželo pomlad. Z divjim plesom in oglašanjem zvoncev ponazarja pradavni poskus ljudi, da bi vplivali na naravne zakonitosti.

Kakšno opravo nosijo?
Nosijo črne delavske čevlje, gamaše, plašč iz ovčje kože, pet zvoncev, pripetih na verigo, naglavno masko in ježevko. Ježevka simbolizira plodnost. V starih časih, ko je prihajalo do pretepov pa je služila tudi kot orožje.

Ali danes še prihaja do pretepov med kurenti?
Ne.

Včasih je veljalo, da je največja sramota za kurenta, če so mu vzeli zvonce. Zakaj?
Zvonci so bili del družinske tradicije, iz roda v rod. Zvonec je bil simbol družine, ki ga po starih običajih nisi smel zapraviti, pomenil je, da si dober gospodar.

Kakšna je razlika med kurenti danes in nekoč?
Razlika je zgolj v videzu in materialih. Tudi to, da se je preselil iz vasi v mesto.

Kdo lahko postane kurent?
Želeli bi si, da samo ljudje, ki pripadajo ali so del tega ruralnega okolja. Žal je to omogočeno skoraj vsem. V preteklosti je veljalo, da si je kurentijo lahko nadel le neporočen vaški fant. Danes jo lahko nosijo vsi. V kurenta je lahko oblečen navaden delavec ali pa direktor, človek iz urbanega ali agrarnega okolja. Številni nosilci in predvsem domačini s Ptujskega polja pričajo, da ko si kurent, si kurent, in vse drugo je pozabljeno, takrat nisi več navaden človek, ampak si nekaj več. Nekoč je bila kurentija socialno zelo nadzorovan obred prehoda oziroma iniciacije fanta v moškega. Iz virov je znano, da se je včasih tudi prekršil "kurentov zakon" in je kurentijo lahko oblekel poročen moški. Ta je lahko plesal samo v domači vasi, na nogah pa ni smel imeti nogavic.