Zdravniška zbornica Slovenije je med zdravniki opravila anketo, ali bi bili na ukrajinski meji pripravljeni pomagati pri zdravljenju ranjencev, žrtev vojne v Ukrajini oziroma v primeru večjega begunskega vala pomagati ljudem, ki v Sloveniji potrebujejo zdravniško pomoč. "Zdravniki so se odzvali kar v velikem številu. Več kot 150 zdravnikov bi šlo pomagat na ukrajinsko mejo, 280 pa je takih, ki bi pomagali v begunskih taboriščih. Torej ljudem, ki bi prišli iz Ukrajine in bi imeli zdravstvene težave," je pojasnila predsednica zbornice Bojana Beović.

"Pomoč zdravnikov je potrebna na lokacijah, kjer bodo zdravljeni ranjenci, in hkrati v večjih begunskih taboriščih. Tam lahko prihaja do širjenja najrazličnejših bolezni že zaradi samih razmer. Kot begunci potujejo otroci, ženske, starejši in zdravstveno breme lahko kar naenkrat postane veliko."

Zdravniki bodo delo opravljali prostovoljno, v času dopusta ali dodatnih ur. Na pot pa bi se lahko odpravili že v nekaj dneh. Zdravnikom prostovoljcem bodo poskušali zagotoviti varne pogoje dela in organizirati pot ter nastanitev na lokacijah, na katerih bi nudili svojo pomoč.

Finančna sredstva zbirajo prek ustanove Državljani sveta, ki jo vodi zobozdravnik Jure Poglajen, ki ima izkušnje z oskrbo beguncev med begunsko krizo v Grčiji. S prejetimi donacijami naj bi kupili medicinsko opremo in mleko v prahu za otroke. Poglajen, ki deluje kot koordinator slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, se namerava tudi sam odpraviti na mejo z Ukrajino.

Kot je pojasnil za MMC, se bodo slovenski zdravniki najverjetneje napotili v eno od obmejnih držav, torej na Slovaško, Poljsko, Madžarsko ali Romunijo, kjer bi delali na eni ali dveh begunskih žariščnih točkah ob meji. "V Ukrajino za zdaj ne nameravamo. Prav tako še ne vemo, koliko žariščnih točk bo vzpostavljenih," je dejal Poglajen. O potrebi po pomoči bo prek svoje mednarodne mreže slovenske zdravnike obvestila Slovenska karitas, Zdravniška zbornica Slovenije pa se je povezala z ukrajinsko.

Na vprašanje, kakšne razmere pričakuje v begunskih taboriščih glede na izkušnjo iz Grčije, Poglajen odgovarja: "Ljudje so ljudje, njihove potrebe so približno enake. Najprej si morajo odpočiti od poti in šoka. Razlika je morda le v tem, da so bili ljudje v grških begunskih centrih od doma že več kot leto dni, zato so se pojavljale tudi že kronične težave. Pri ukrajinskih beguncih tega ne bo, to lahko pričakujemo. Morda poškodbe, prehladi, ne pa kronične težave."

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o dogajanju v Ukrajini smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju v Ukrajini lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.