ZN opozarja, da človeški iztrebki zaradi neprimernih sanitarij in kanalizacije onesnažujejo podtalnico, reke, jezera in prst.

Letošnja kampanja Narediti nevidno vidno ozavešča o vplivu neprimernih sanitarij na podtalnico, ki je vir pitne vode. Težava onesnaževanja podtalnice ni vidna, ker so te zaloge pitne vode skrite pod zemljo in tudi zato, ker je prisotna predvsem v najrevnejših državah.

Podtalnica je največji vir čiste vode na svetu. Pomembna je kot vir pitne vode, za kanalizacijo, kmetijstvo, industrijo in ekosisteme. Ob vse hujših podnebnih spremembah in naraščanju števila svetovnega prebivalstva, nedavno je Zemlja dobila osem milijard človeških prebivalcev, je podtalnica ključna za preživetje človeštva.

Daleč od cilja, da bi do leta 2030 vsi imeli dostop do vode in stranišča

Za dosego šestega cilja trajnostnega razvoja, da bi do leta 2030 vsi Zemljani imeli dostop do vode in stranišča z dostopom do kanalizacije, je treba nujno ukrepati, opozarja ZN.

Trenutno je človeštvo še zelo daleč od doseganja tega cilja, države pa bi morale na tem področju ukrepati štirikrat hitreje kot doslej. ZN poziva politiko, naj v svojih načrtih za zaščito vodnih virov upoštevajo povezavo med stranišči in podtalnico.

Guterres: Premalo vlaganja v kanalizacije

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je v sporočilu pred svetovnim dnem stranišč poudaril, da je naložb v kanalizacijo premalo, napredek pa prepočasen.

Opozorili so še, da morajo biti stranišča in kanalizacijski sistemi zgrajeni ali prilagojeni tako, da bodo prenesli ekstremne vremenske pojave, ki so posledica podnebnih sprememb. Tako bi zagotovili, da sistemi vedno delujejo, podtalnica pa je zaščitena.

Naložbe v stranišča se povrnejo v zdravju

Guterres je poudaril, da je izboljšanje stranišč zelo stroškovno učinkovit način za spremembo življenja ljudi. Varna stranišča in kanalizacija namreč prispevajo k izboljšanju prehrane, upravljanju z vodnimi viri ter spodbujajo tudi obiskovanje šol, še posebej pri ženskah in deklicah.

"Vsak dolar, ki ga namenimo za stranišča in kanalizacijo, se petkrat povrne v obliki nižjih stroškov za zdravstvo, večje produktivnosti in boljše izobraženosti," piše v sporočilu generalnega sekretarja ZN-a.

Indija dosegla napredek glede izločanjana prostem

Indija je ena izmed držav, ki se je v zadnjih letih večkrat znašla na naslovnicah zaradi dostopa do stranišč. Indijski premier Narendra Modi je leta 2014 zagnal kampanjo Swachh Bharat (čista Indija), pri kateri so nameravali z izgradnjo javnih stranišč po državi iztrebiti opravljanje velike potrebe na prostem. Idejni vodja kampanje je nekdanji novinar in uslužbenec Svetovne banke Parameswaran Iyer.

Premier Modi je pet let po začetku projekta in po izgradnji 110 milijonov stranišč v Indiji razglasil "konec defekacije na prostem". Zadnji podatki temu sicer ne pritrjujejo, vsekakor pa je bil v državi v zadnjih letih dosežen velik napredek.

Nacionalna raziskava o zdravju družin (NFHS) v državi z 1,4 milijarde prebivalcev je med letoma 2019 in 2021 ugotovila, da 19 odstotkov gospodinjstev nima dostopa do stranišč. Med letoma 2015 in 2016 je delež znašal 39 odstotkov, navaja časopis Indian Express.

Indijsko ministrstvo za železnice je ob letošnjem svetovnem dnevu stranišč sporočilo, da so v zadnjih dveh letih na vse svoje vlake namestili biološka stranišča.