NIJZ v 25. izvedbi raziskave o vplivu epidemije covida-19 ugotavlja, da skoraj 40 odstotkov vprašanih, ki so preboleli covid-19, trenutno še vedno občuti težave in navaja slabšo kakovost življenja v primerjavi z ljudmi, ki teh težav nimajo več.

Približno 60 odstotkov tistih, ki so se že okužili z novim koronavirusom, je navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi oz. drugi okužbi še določene težave, ki so trajale najmanj dva meseca. Kot najpogostejši težavi so navedli utrujenost in pomanjkanje energije. Večina tistih, ki so se okužili z novim koronavirusom najmanj enkrat, sicer navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oziroma z lažjimi simptomi.

Z novim koronavirusom se je najmanj enkrat okužilo 55,9 odstotka sodelujočih. Med njimi jih je 37 odstotkov okužbo prebolelo enkrat, 17,3 odstotka jih navaja dvakrat, 1,5 odstotka pa trikrat.

V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je bil delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se je gibal okrog četrtine anketiranih. V zadnji, ki je potekala od 21. do 24. februarja na vzorcu 1018 odraslih, starih od 18 do 74 let, pa je narasel na približno 30 odstotkov.

Ljudi, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Tisti, ki so prejeli cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedli: preprečitev hujšega poteka bolezni oz. njegovih posledic in zaščita svojega zdravja in zdravja bližnjih.

Po podatkih NIJZ-ja je sicer z vsaj enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 69,2 odstotka, v zadnjih treh mesecih je bilo nazadnje cepljenih 2,7 odstotka ljudi. Iz zdravstvenih razlogov jih ni cepljenih 1,2 odstotka.

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina sodelujočih izvedla samotestiranje na novi koronavirus (65,8 odstotka), dobra tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, nekaj manj kot četrtina bi se samoosamila. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na novi koronavirus, čeprav sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 65,6 odstotka ljudi.

Rahlo slabše povprečno duševno stanje

Skupno povprečno duševno stanje se je od septembra 2022 rahlo poslabšalo, povečale so se težave v duševnem zdravju in simptomi depresije. V 25. izvedbi raziskave je glede na predhodno opazno rahlo izboljšanje, ki je vidno pri skoraj vseh starostnih skupinah.

Da ima težave v duševnem zdravju, je ugotovila približno tretjina odraslih, od tega je pri manj kot desetini povečana verjetnost depresivne motnje. Težave v duševnem zdravju so najpogostejše pri mlajših odraslih in najmanj pri najstarejših. Tisti, ki so zadovoljni s svojim življenjem, ljudje z boljšim finančnim položajem kot prej in tisti, ki nimajo več težav po prebolelem covidu-19, imajo manj težav v duševnem zdravju.