Operacija je trajala približno šest ur. Kirurg Barnard je vodil 30-člansko ekipo kirurgov, anesteziologov, sester in drugega osebja, kot asistent pa je sodeloval njegov brat Marius Barnard.

54-letni Washansky, ki je bil diabetik, zaradi težav s srcem pa je doživel tudi tri srčne napade, je bil novembra istega leta že skorajda na operacijski mizi, ko so izvidi pokazali, da s srcem njegovega darovalca (dejavnik pri oklevanju glavnega zdravnika je bilo tudi to, da je bil temnopolt) ni vse v redu, zato je že skorajda izgubil upanje, da ga bodo pravočasno operirali. Tragična nesreča na začetku decembra, ko je pijani voznik na ulici povozil mamo in hčer, pa je spremenila njegovo usodo. Mama 25-letne Denise Darvall je umrla na kraju nesreče, medtem ko so Denise prepeljali v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da je klinično mrtva, navaja Wikipedia. Stekel je postopek za pridobitev dovoljenja njenega očeta, ki je privolil, in tako so Washanskyju kot prvemu na svetu uspešno presadili srce.

Barnard je počakal nekaj minut, da so lahko darovalko razglasili za mrtvo, nato pa so njeno srce hitro odnesli v dvorano, kjer je nanj čakal Washkansky. Kirurgi so nato čakali, ali bo srce začelo ponovno delovati. "Srce je bilo paralizirano, brez znakov življenja. Čakali smo - zdelo se nam je kot več ur - dokler se počasi ni začelo sproščati. Nato je oživelo kot strela," je tedaj dogodke opisal Barnard. "Najprej je prišlo do nenadnega krčenja arterije, nato so poslušno sledili ventrikli. Počasi je začelo delovati v čudovitem ritmu življenja," je dodal tedaj 45-letni južnoafriški kirurg, ki je umrl leta 2001.

Zaradi pljučnice, za katero je po operaciji bolnik zbolel zaradi padca imunskega sistema, je 18 dni pozneje umrl, a sama presaditev je bila, kirurško gledano, uspešna, saj "srce ni bilo stimulirano z nobeno električno napravo," kot je dejal Barnard, ki je postal pravi "zdravniški zvezdnik".

V svoji knjigi One Life je pozneje zapisal, da so se peti dan po operaciji odločili, da bolniku dajo veliko imunosupresivov, da bi ga obvarovali pred morebitno zavrnitvijo novega srca, posledično pa je zaradi zmanjšane odpornosti zbolel za usodno pljučnico. Kot je pozneje pokazala stroka, so bili znaki, ki jih je telo Washanskya oddajalo v času, ko so se odločili za imunosupresive, dejansko del vzpostavitve novega sistema telesa za sprejetje srca, in ne nujno znak, da telo nov organ zavrača.

Prva uspešna operacija pri otroku leta 1984
Samo tri dni po presaditvi srca v Južni Afriki je ameriški kirurg Adrian Kantrowitz opravil prvo presaditev srca pri otroku, a je 19-letnik umrl nekaj več kot šest ur po operaciji, zato je obveljala za neuspešno. Uspešno presaditev srca pri otroku so opravili "šele" 9. junija 1984, ko so ameriški kirurgi z operacijo rešili 4-letnemu "JP"Lovettu IV.

Južnoafričan pa ni bil prvi človek, ki so mu presadili srce. Tri leta prej, januarja 1964 je ugledni kirurg James D. Hardy (leto dni predtem je uspešno opravil prvo presaditev pljuč na svetu) umirajočemu Boydu Rushu vsadil srce šimpanza, po presaditvi je "zagnal" srce s pomočjo defibrilatorja, po 60 do 90 minutah, različni viri navajajo različno številko, pa je prenehalo biti in Rush je umrl, ne da bi se zavedel.

Za očeta presaditve srca sicer velja Norman Shumway, ameriški kirurg, ki je 6. januarja 1968 opravil prvo presaditev srca v ZDA. V istem letu so kirurgi po svetu opravili več kot 100 presaditev, a le tretjina operirancev je živela dlje kot tri mesece.

Naslednji preboj na področju presaditev, ne le srca, ampak tudi drugih organov, je pomenila uporaba ciklosporina, zdravila, ki v kombinaciji z drugimi imunosupresivi preprečuje akutno in kronično zavračanje presadkov.

Največ operacij v ZDA, Slovenija prva po številu operacij glede na prebivalce
Vsako leto po svetu opravijo približno 3.500 presaditev srca, velika večina med njimi v ZDA. Zaradi velikega pomanjkanja darovanih src na eni strani in velikega števila bolnikov, ki potrebujejo presaditev srca na drugi strani, znanost izpopolnjuje razvoj umetnega srca.

Raziskovalci z medicinske fakultete Johns Hopkins so leta 2007 v študiji zapisali, da imajo moški, ki jim presadijo srca žensk, 15-odstotkov večje tveganje za prilagojeno kumulativno smrtnost, kot moški, ki prejmejo srce moškega darovalca. Pri ženskah ni bilo zaznati večjih razlik glede na spol darovalca.

In kdo so primerni bolniki za presaditev srca?
Kot piše na spletni strani zavoda Slovenija-transplant, so to bolniki s končno srčno odpovedjo, za katere velja presoja, da imajo le 20-odstotno možnost, da bodo živeli še eno leto. Potem ko zeleno luč prižge konzilij, je bolnik uvrščen na naiconalni in hkrati Eurotransplantov čakalni spisek. Pri izbiri prejemnika za srce, ki je trenutno na voljo v območju Eurotransplanta, upoštevajo krvno skupino, velikost, čakalni čas in nujnost posega.

Poseg traja 45 minut
Po besedah vodje Centra za transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru Igorja Kneževiča zdaj sam poseg presajanja srca traja 45 minut.

Sama presaditev poteka z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Bolnikovo srce odvzamejo in na njegovo mesto presadijo srce darovalca, pri tem pa velja, da čas od odvzema srca mrtvemu darovalcu do vsaditve bolniku ne sme biti daljši kot 4 ure. Poleg postopka odvzema in presaditve mora biti časovno zelo dobro usklajen tudi urnik vseh sodelujočih ekip, njihov transport oz. transport organa, če le-ta potuje sam. Za bolnike velja, da morajo do konca življenja jemati imunosupresive.

Z razvojem medicine so se močno izboljšale tudi preživetvene možnosti bolnikov, zdaj velja, da imajo bolniki s presajenim srcem v Sloveniji 80-odsotno možnost, da živijo pet let po operaciji, kar je primerljivo s svetom. Polovica bolnikov preživi tudi po 13 let po presaditvi.

Kje je Slovenija?
Doslej so slovenski kirurgi opravili blizu 300 presaditev srca. Prvo presaditev srca v Sloveniji je decembra 1990 izvedel slovenski kirurg Tone Gabrijelčič, a je bolnik kmalu umrl zaradi odpovedi presajenega organa. Gabrijelčič je tri leta pozneje, 12. marca 1993, opravil tudi prvo uspešno presaditev srca, bolnik je živel še skoraj devet let, je poročala STA.

Kot kažejo dve leti stari podatki, je Slovenija po številu presajenih src na milijon prebivalcev na prvem mestu v mednarodnem registru o presaditvah srca. Od začetka presajanja src v Sloveniji pa do leta 2000, so kirurgi letno opravili povprečno tri presaditve src, med letoma 2010 in 2015 so v povprečju opravili 17 presaditev, leta 2014 pa celo 33. Lani jih je bilo izvedenih 31. S 14,3 presajenega srca na milijon prebivalcev je tako Slovenija na prvem mestu po presaditvah na milijon prebivalcev, kar je dvakrat več presajenih src na milijon prebivalcev, kot jih opravijo v drugo uvrščenih ZDA (podatki veljajo za 2015).