Sandi Hribernik prek javnih del v slovenskobistriškem domu za starejše že dve leti poprime za vsako delo. Trenutno v sivi coni pomaga pri oskrbi stanovalcev. "Ker ne morem gledati, da eden vse dela, drugi pa ne bi delal. To začne boleti pri srcu, ko vidim te zgodbe, žalostne obraze," je Hribernik povedal za Televizijo Slovenija.

Hvaležnost stanovalcev doma je zanj velika spodbuda, ga pa žalosti, da mu ne pripada krizni dodatek. "Ko vse to spremljam, me zelo moti ignoranca ministrstva za delo in družino. Kot da smo drugorazredni državljani," je dejal.

"To je nestimulativno, nelogično, ne samo nepošteno. Gre za naše kolege," ob tem opozarja direktor mariborskega Doma Danice Vogrinec Marko Slavič. Čeprav so v času epidemije v domovih za ostarele nepogrešljivi, lahko tem delavcem izplačajo samo 200 evrov nagrade, a je to strošek domov, ne države. "Logično bi bilo pričakovati, da bi se rešitve, ki bi pomenile neko neposredno nagrajevanje, sprejemale na primernih ministrstvih," meni Slavič, ki pojasnjuje, da domovi kot zgolj podpisniki programa nimajo nikakršnih možnosti financiranja.

KSS poziva k vložitvi tožb

Skupno je v programe javnih del vključenih skoraj 2000 ljudi. Samo v domovih za starejše jih pomaga skoraj 300. In podobno kot Sandi Hribernik ostajajo brez dodatkov – tako brez dodatka za nevarnost, upravičeni niso niti do dodatka za posebne obremenitve med epidemijo.

"Po obeh dodatkih – torej po 65 odstotkih osnovne plače in po dodatku šestega protikoronskega svežnja so bili delavci v teh petih mesecih oškodovani za okoli 5000 evrov," od tem poudarja podpredsednik Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) David Ažnoh. KSS-ju pritrjujejo tudi na ministrstvu za javno upravo, zato delavce prek javni del v sindikatu pozivajo, naj vložijo tožbe.