Nastanek odpornih bakterij in njihovo širjenje pospešuje čezmerna in neustrezna raba antibiotikov, o kateri govorimo, kadar jih jemljemo z napačnim namenom ali nepravilno, so opozorili sogovorniki v današnjem spletnem pogovoru STAkluba ter pozvali k smotrni in odgovorni uporabi teh zdravil.

"Pomembno je, da smo natančni pri zdravljenju bakterijskih okužb," je ob svetovnem tednu ozaveščanja o smotrni rabi antibiotikov poudarila infektologinja Bojana Beović z ljubljanske infekcijske klinike, sicer tudi članica Komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji.

Po besedah člana omenjene komisije Milana Čižmana je Slovenija po nizki uporabi antibiotikov v zgornji tretjini med evropskimi državami, a prostora za izboljšave je še precej, predvsem pri predpisovanju antibiotikov starejšim od 65 let. V tej starostni skupini je od leta 2003 uporaba antibiotikov upadla le za 30 odstotkov, medtem ko se je pri otrocih in mladostnikih zmanjšala za 50 odstotkov.

Večina predpisana v ambulantah

Večino antibiotikov, okoli 80 odstotkov, je predpisanih v ambulantah, manjši del v bolnišnicah. A kot je opozorila Tatjana Mrvič iz službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, bolnišnična okužba z bakterijo, ki je razvila odpornost proti določenim antibiotikom, pomeni dolgotrajnejše zdravljenje, daljšo hospitalizacijo, večjo možnost za zaplete in slabše rezultate zdravljenja.

Odpornost bakterij se sicer ne deduje, se pa nekatere odporne bakterije zelo dobro širijo med ljudmi, je pojasnila Helena Ribič iz centra za medicinsko mikrobiologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Prenašajo se s stikom, telesnimi tekočinami, v zdravstvenih ustanovah pa predvsem prek rok ali kontaminiranih površin, ki niso bile ustrezno očiščene in razkužene.

Spremembe pri odnosu do uporabe antibiotikov opaža tudi predsednica društva bolnikov za kronično vnetno črevesno bolezen Mateja Saje. Zaradi zapletov pri dolgoletni kronični bolezni je bila že trikrat operirana, pri čemer so bili v bolnišnici ob zadnji operaciji pred nekaj leti precej bolj konservativni glede predpisovanja antibiotikov. Kronične bolnike, ki jemljejo več zdravil hkrati, je ob tem še pozvala, da antibiotike jemljejo premišljeno, strokovno in po navodilih zdravnika.

Ne hranimo jih za prihodnje obolenje

To so poudarili tudi drugi sogovorniki v pogovoru z naslovom Antibiotiki niso bonboni. Učinkovitost antibiotika se namreč zmanjša, če bolnik izpušča posamezne odmerke ali prehitro opusti jemanje zdravila. V tem primeru ni nujno, da bakterije odmrejo, lahko pa pri stiku z antibiotikom razvijejo mehanizme odpornosti, je opozorila Beovićeva.

Vsekakor pa neporabljenih tablet iz škatlice z antibiotiki ne zavržemo med gospodinjske odpadke, jih hranimo za prihodnje obolenje ali jih celo damo drugim osebam, ampak jih odnesemo v lekarno, so še pozvali zdravstveni strokovnjaki.