Poslanci Svobode so v parlamentarni postopek vložili spremembo zakona, s katero bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje preneslo v obvezno zavarovanje, ki bi znašalo 35 evrov. S tem želijo preprečiti podražitve in dobičke zasebnih zavarovalnic. Kaj to pomeni za državljane, za ZZZS, državni proračun? V Odmevih sta zadevo pojasnjevala zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger. Spraševala je Tanja Starič.

Sorodna novica "Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."

Kar nekaj kritik smo že slišali: rokohitrsko, nepremišljeno, samo iz enega žepa v drugega ... Lahko pojasnite to odločitev, ki je bila zelo nepričakovana?
Danijel Bešić Loredan: Da, nepričakovana. Ni pa rokohitrska in je odziv na nekaj, kar je za nas nesprejemljivo. Mi smo danes v situaciji, v kateri je dopolnilno zdravstveno zavarovanje izenačeno s kasko zavarovanjem za avto. To je seveda nesprejemljivo. Mi danes vemo, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje temeljni del plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja in javnega zdravstva. Kar tako zvečati premijo za 30 odstotkov, s 35 na 45 evrov, jeseni morda celo na 55 evrov, ker so se dvignili stroški, brez komunikacije, je nesprejemljivo. Mi smo morali odreagirati. Ocenili smo, da smo na točki nič, presekali gordijski vozel, zadevo vrnili v javni sistem, v ZZZS. Premija se dolgoročno ne bo nič večala. Z uredbo vlade bomo do uveljavitve zakona zamejili premijo na 35 evrov, in to je tisto, kar lahko vlada naredi. Ključno je, da gre za poslanski zakon, da smo mandat, ki so nam ga ljudje dali na volitvah, upravičili, prevzeli odgovornost in jo bomo izpeljali. Izpeljali jo bomo skupaj, odgovorno, kot koalicija, enotno, in tukaj danes smo.

Sorodna novica Zavarovalno združenje in ZZZS ukinjanje dopolnilnega zavarovanja razumeta kot politično potezo

Zato ste tudi danes govorili o enotnosti koalicije, ker vemo, da so v preteklih desetih letih vlade padale zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kaj pa se bo spremenilo za nas, zavarovance, konkretno, če se kaj bo? In kaj bo s temi petimi odstotki ljudi, ki ne plačujejo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
Danijel Bešić Loredan: Za vse nas se ne spremeni nič. Premija bo ostala pri 35 evrih. Do zdaj smo plačali položnico, po novem se bo to trgalo direktno na ZZZS. Za isto ceno bomo za leto in pol dobili isto storitev, čeprav se zdravstveni sistem draži. Je pa res, vpeljali smo obvezni zdravstveni prispevek, ki bo veljal za vse. Tudi tistih pet odstotkov, ki danes ne plačuje, bo prispevalo. Zakaj? Ker je zdravstvo od vseh. In tudi to moramo potem v luči iskanja stabilnega financiranja zdravstvenega sistema nasloviti. Časa imamo dobro leto dni. Ko bomo dobili vse podatke, ko bomo pravzaprav stisnili vse, kar lahko, ven iz sistema, se bomo morali s soglasjem družbe odločiti, kako bomo naš zdravstveni sistem dolgoročno financirali ob dejstvu, da bo bistveno dražji, kot je danes.

Sorodna novica V SDS-u napoved odprave dopolnilnega zavarovanja označujejo za kupovanje časa in "ceneni piar"

In vsa ta dodatna vprašanja, ki so vam jih že danes zastavili, ali bo progresiven, torej, ali bodo bogatejši plačevali več – na vse to bo odgovarjal ta novi sistem?
Danijel Bešić Loredan: Tako.

V petek ste imeli sestanek z ministrom, očitno neuspešen. Zakaj zavarovalnice tukaj niso popustile in je prišlo do napovedi tako velikih podražitev?
Maja Krumberger: Mi smo sestanek pri ministru razumeli kot prvi korak do iskanja rešitve. Bil je tudi sklican sestanek za jutri zjutraj, ki ga je minister danes zjutraj odpovedal. Zavarovalnice so v tem času prehodnega obdobja enega tedna iskale rešitev in smo tudi imeli pripravljeno rešitev z izračuni, ki bi jo jutri predstavili ministru, na način, da bi se premija ohranila na ravni 35 evrov. In sicer tako, da bi se znižala doplačila, za kar ni potrebna zakonska sprememba. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa razpone doplačil. Doplačilo se lahko spremeni s sklepom zavoda za zdravstveno zavarovanje. Pripravljeni smo bili na to rešitev. Ta rešitev bi po našem mnenju vladi, predlagatelju, stranki Svoboda, kdor koli to že je – ampak jaz po današnji konferenci razumem, da vlada to podpira – dala čas, da se mogoče dobi malce boljša rešitev. Ker nisem prepričana, ali je ta rešitev, ki je bila danes vložena proceduralno v parlamentu, dobra rešitev.

Zakaj?
Maja Krumberger: Zakon je bil vložen sinoči, ampak objavljen je bil šele v času tiskovne konference. Nismo ga še natančno prebrali. Ampak obstajajo manjše pomanjkljivosti. Dejansko se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To ni preoblikovanje. Čeprav ljudje govorijo, da je obvezno, ker se veliko ljudi zavaruje, ni obvezno, je prostovoljno. In to prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo preoblikovalo v javno dajatev, se pravi obdavčitev. Kar pomeni, da bo ena in ista stvar obdavčena dvakrat. Mislim, da je to v nasprotju z našim pravnim redom oziroma obstaja neka sodba ustavnega sodišča, ki to izrecno prepoveduje. Zakon tudi privede do posega v premoženje ene od družb.

Govorite o Vzajemni?
Maja Krumberger: Da.

Minister, boste odgovorili?
Danijel Bešić Loredan: Zakon gre po rednem postopku, in če obstajajo take stvari, jih bomo po rednem postopku odpravili. Ampak, nekaj je ključno. Ena od zavarovalnic je na sestanku v petek tako jasno dala vedeti, da s 1. 5. dvigne premijo za vsako ceno, in ker so lastniki, neke druge poti ni, ker ta produkt dela izgubo. Ostali dve sta rekli, da morda do 1. septembra lahko zdržita. To je za vlado nesprejemljivo. Mi smo morali odreagirati, odreagirali smo in skupaj bomo sprejeli odgovornost za to, kar smo danes naredili. Prvič v zgodovini smo pri tem enotni. Zadevo bomo pripeljali do konca. Če želite, se bomo vrnili v leto 1993, torej v temelje, zakaj smo vzpostavili dopolnilo zdravstveno zavarovanje. Da, v osnovi je prostovoljno, ampak vsi dobro vemo, da vsa ta leta 95 odstotkov ljudi to plačuje in je eden od stabilnih temeljev financiranja javnega zdravstvenega sistema. Nedopustno je, da je to za zavarovalnico enak produkt, kot je kasko zavarovanje za avto.

Prosim za komentar na to, pa tudi na dejstvo, da je zakon zdaj vložen. Zdaj bo tekel parlamentarni postopek. Kaj to pomeni za vas? Boste poskušali zakon spremeniti? Boste sodelovali v postopku?
Maja Krumberger: Bilo bi neodgovorno, če ne bi sodelovali. Bi pa omenila še eno stvar. Tudi produkt, ki ga uvaja zakon, se pravi obvezna dajatev, bo prinašal izgubo, kar je bilo v bistvu danes potrjeno na tiskovni konferenci. Ker zakon predvideva proračunsko varovalko. Predlagatelj ocenjuje, da naj bi bila ta proračunska varovalka do konca leta v višini 180 milijonov evrov, po naši oceni pa je to 200 milijonov evrov. To bo moral dejansko proračun pokriti in proračun bo moral to vzeti iz nekih drugih virov. Zavarovalnice teh virov nimajo. Mi nimamo dedka Mraza, ki nam odpre blagajno, tudi ne tiskamo denarja. Omejeni smo v prihodkih in omejeni v kapitalu. Zavarovalnice skupaj nimajo 200 milijonov evrov v kapitalu, alociranih na tej vrsti poslov. To je treba vedeti. Verjamem, da bo letos proračun to z lahkoto pokril, ker je pač taka situacija. Bi se pa zelo vprašala, kaj bo pa v naslednjem letu.

Finančni minister je danes rekel, da s tem nima težav. Vemo, da je en finančni minister zaradi teh vprašanj v preteklosti že odstopil. Kolikšna bo ta luknja? Kako jo bomo pokrili?
Danijel Bešić Loredan: Kakšna bo luknja, bomo videli po tem, kako se bodo stroški v zdravstvu dražili. Danes je tudi ZZZS v svojih prvih izračunih povedal, da ni prišlo do 35-odstotnega povišanja stroškov v celem zdravstvenem sistemu. Dejstvo je, da imamo v sistemu nekaj rezerv, absentizem itd. Poiskali bomo rezerve, in to luknjo zmanjšali. Ampak, ključno je nekaj. Mi to danes vračamo v javno zdravstveno blagajno. Zmanjšujemo režijske stroške. Imamo natančen vpogled v to, kaj se plačuje. Imamo pa vse skupaj v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Nimamo več 20, 80, 30, vse bo 100-odstotno. Država prevzame odgovornost, to je ključ, in s temi podatki lahko verodostojno, v roku enega leta postavimo stabilen sistem financiranja zdravstvenega sistema, ki bo veljal od 1. januarja 2025 dalje. S konsenzom družbe in ljudi.

Vas je minister prepričal?
Maja Krumberger: Dodala bi samo eno stvar. Mi v resnici ne nasprotujemo ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja ali pa preoblikovanju. Bi si pa to želeli delati z roko v roki.

Video: Posnetek pogovora