Zaradi bolečin v hrbtenici je bila anonimna sogovornica septembra in vse do srede oktobra nepokretna. Pregled pri ortopedu je bil konec decembra, fizioterapija bo šele konec januarja. Zdravljenje si plačuje. "Pregled pri nevrologu je stal 100 evrov, za fizioterapijo pa se bo nabralo 3000 evrov. To je nedopustno za bolnika, da tako dolgo čaka," je pojasnila.

Čakalne dobe podaljšujejo bolniške dopuste, a to je le eden od razlogov. Leta 2014 je bilo dlje kot eno leto na bolniškem dopustu približno 3500 ljudi, leta 2024 nekaj manj kot 10 tisoč. "Smo edina država, ki ne pozna zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža. Pred časom je bila to še Bolgarija, a so to spremenili tudi oni. Tako imamo posameznika v bolniškem staležu že več kot 13 let," je pojasnila Ana Vodičar z zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Po novem nič več, je pojasnila direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko ministrstva za zdravje Vlasta Mežek. "Razmišljalo se je o omejitvi na približno dve leti, mogoče so izjeme za določena bolezenska stanja, ki bi jih opredelila stroka."

Kako bi lahko prilagodili delo?

"Če želijo postopke prilagoditve delovnega mesta, ta traja tudi pol leta," je opozorila Darja Molan iz Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk.

Prva rešitev – zakon pripravljajo na ministrstvu za zdravje. Združili bi zdravniške komisije zavoda za zdravstveno zavarovanje in invalidske komisije pokojninskega zavoda, ki odločajo o bolniškem dopustu in invalidski upokojitvi v enoten izvedenski program – z enotnimi pravili – za celostno obravnavo bolnika.

"Želimo obrniti koncept ugotavljanja dela nezmožnosti v iskanje, kaj pa je oseba po določeni bolezni ali poškodbi še sposobna delati," je pojasnila Mežek in dodala, da bi pripravili načrt vračanja na delo. "Načrt naj bi bil pripravljen v treh mesecih."

Metoda Dodič Fikfak, specialistka medicine dela, je kritično povedala, da enoten izvedenski organ ni dovolj, potrebne so sistemske spremembe. "Kdo bo za človeka odločal, kaj lahko dela, na kakšen način naj bo pogodba napisana, do tega, kako ga bomo vračali, kaj bo z ljudmi, ki jih v ta proces ni mogoče spraviti?" se sprašuje. Skrbi jo tudi, kdo bo sestavljal enotni izvedenski organ, saj meni, da v Sloveniji ni dovolj strokovnjakov, zdaj da – na primer o invalidnosti – odločajo vsak po svojih merilih.