Bolezen, ki predstavlja eno od pogostih avtoimunskih oblik bolezni ščitnice, je Željko Bohar doletela v trenutku, ko je sama bila na strmi poti poslovnega uspeha. Hiter tempo družinskega življenja in predvsem dela na samostojni podjetniški poti so zamenjali neprestana utrujenost, pomanjkanje spanca in energije, stres ter pridobivanje telesne teže.

"Vse to so bili znaki, ki sem jih ignorirala leta in leta. Vse te znake sem dojemala kot nekaj normalnega. Da je normalno, ker toliko delam in sem vedno v pogonu, da sem tudi ob koncih tedna, ne samo ob koncu dneva utrujena, da spim zgolj po štiri, pet ur na dan. Ampak ni bilo normalno. Sama sem odraščala s prepričanjem, kot verjetno večina žensk, da moramo ženske potrpeti, zdržati vsak dodatni napor. Da moramo na neki način na sebe malce pozabiti. In šele tedaj, ko sem zbolela, sem začela dojemati, da je nekaj hudo narobe," je povedala v nočnem pogovoru na 1. programu Radia Slovenija.

Po prvih pregledih pri zdravniku so tudi krvni testi sicer pokazali normalno delovanje ščitnice. Vsi znaki so, po besedah Boharjeve, kazali zgolj na dve bolezni; čezmerno rast kandide in izgorelost. Glede na življenjski tempo, ki je takrat narekoval njen vsakdan, je vse bolj kazalo na izgorelost.

"Zato sem tudi potem dobila antidepresive, ki se po več mesecih jemanja seveda niso obnesli, vsi znaki so še vedno ostajali. Začela sem obiskovati tudi psihoterapijo in tam razčiščevati vse travme, nerešene zadeve, ki so me dolga leta podzavestno spremljale in dobesedno mučile. Ampak še vedno se nisem dobro počutila. Čutila sem, da je nekaj narobe, zato sem sama začela raziskovati, kaj bi lahko bilo narobe z mano. Naposled sem si sama plačala podrobne krvne raziskave, ki so pokazale nepravilno delovanje ščitnice. To sem v tem letu skoraj popolnoma uničila," je poudarila.

Ko je tudi od zdravnikov dobila potrditev diagnoze avtoimunske bolezni ščitnice, se je pravo delo šele začelo. Sledilo je iskanje informacij, kako naprej. Katera dieta je primerna? Kaj vse škodi oziroma je primerno za regeneracijo, ne samo ščitnice, ampak celotnega telesa?

Nekoč uspešna slaščičarka, ki se je izobraževala v tujini, doma kreirala edinstvene okuse in barve sladkih dobrot, je zdaj sestavine v domači omari zamenjala za tiste brez sladkorja, glutena, jajc in drugih stvari.

"Danes sem hvaležna, da sem zbolela. Bolezen me je zbudila, prisilila me je, da se umirim. Šele, ko sem se umirila, sem dojela, da pravzaprav ne vem, kdo sem, kaj delam v življenju. Vrstili so se temačni dnevi, polni depresije in paničnih napadov. K sreči sem hodila na psihoterapijo, ki mi je pomagala premagati težke trenutke, tudi brez pomoči partnerja mi zagotovo ne bi uspelo. In tako, ko sem začela spreminjati sebe, razbremenjevati svoje telo, se je začela spreminjati tudi dinamika v družini, skupaj smo postali bolj zdravi. V družinsko življenje smo vnesli t. i. avtoimunski protokol prehranjevanja; brez oreščkov, brez glutena, brez riža, brez mleka in jajc. In danes, po dveh letih, kar potrjujejo tudi zdravniški izvidi, sem svojo avtoimunsko bolezen ščitnice pripeljala do remisije," še pove Željka Bohar.