64-letna Jožica Horvat iz Straže je zaradi sepse umrla 14. marca v novomeški bolnišnici, kamor so jo kljub zelo slabemu počutju in bolečinam prepeljali šele dva dni po prvem klicu v sili na številko 112. Prijavo o smrti po dolgem čakanju na prevoz v bolnišnico so že prejeli na zdravniški zbornici.

Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je po poročanju Dnevnika presodil, da je zdravstveni sistem v tem primeru odpovedal. Sedanja zakonodaja sicer ne omogoča sistemskih nadzorov, ki bi zajeli več ravni zdravstva in več strok skupaj, vseeno pa bodo skušali na zbornici pri nadzoru zajeti tudi organizacijo pomoči, in ne le ravnanja posameznikov. To je nujno, da bi se lahko zdravstvo iz morebitnih napak kaj naučilo, je poudaril Možina.

Težave po operaciji kolena
Horvatovi so septembra lani v novomeški bolnišnici operirali desno koleno. Rana se ni celila, kot bi bilo treba, zato so morali med drugim prestaviti tudi okrevanje v zdravilišču, kamor se je odpravila šele 8. marca letos. Tam so se začele bolečine v križu, zaradi katerih ji je zdravnica v zdravilišču odredila masažo hrbta, pozneje pa še protibolečinske injekcije.

11. marca je bolnica zapustila zdravilišče, njen mož pa je o njenem zdravstvenem stanju obvestil družinskega zdravnika v Straži, ki je dal zgolj telefonsko številko novomeške bolnišnice. Na klice se nihče ni odzval, zato je mož Horvatove klical na 112 in jim pojasnil zdravstvene težave svoje žene. Rešilni avtomobil je prvič prišel šele po šestih urah, a Horvatove niso prepeljali v bolnišnico, ampak so ji dali injekcije proti bolečinam in recept za tablete proti bolečinam.

Bolnica se je krajši čas počutila malo bolje, v nedeljo pa znova zelo slabo. Zato je njen mož ob 9. uri znova poklical na 112 in prosil, naj pridejo po bolnico. Opozoril jih je tudi, da je njeno zdravstveno stanje zelo slabo. Kljub temu je ekipa nujne medicinske pomoči na dom Horvatovih prispela šele po treh urah.

Žensko so odpeljali v novomeško bolnišnico, jo po pregledu krvi namestili na intenzivno terapijo internega oddelka. Popoldne istega dne je zdravnica njenemu možu povedala, da ima Horvatova sepso in da je njeno stanje slabo. V ponedeljek zjutraj je bilo njeno zdravstveno stanje zelo kritično, možu so povedali, da najbrž ne bo preživela, in je nato še isti dan umrla. Obdukcija je pokazala, da se je Horvatovi v leto prej operiranem kolenu nabiral gnoj.
.

.
Bolnica je prišla v bolnišnico v kritičnem stanju
Strokovna direktorica novomeške splošne bolnišnice Lučka Kosec je za časopis dejala, da je nemogoče z gotovostjo reči, ali bi bolnica preživela, če bi jo v bolnico prepeljali že na petek, bi pa zagotovo imela vsaj večje možnosti. Ko je prišla v bolnišnico, je bila že v hudem septičnem šoku. Če se sepsa pravočasno prepozna in zdravi z antibiotiki, je možnost preživetja bistveno večja, je pojasnila. O nujni pomoči oziroma ukrepanju na terenu so v tem primeru odločali v novomeškem zdravstvenem domu, so še pojasnili v bolnišnici.

Zdravnik je menil, da zadostuje zdravljenje na domu
Direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto Alenka Simonič je na očitke, da so reševalci za obisk omenjene bolnice potrebovali šest ur in drugič tri ure, odgovorila, da so v omenjenem primeru pregledali vso dokumentacijo in ugotovili, da je šlo za pooperacijsko stanje po vstavitvi endoproteze.

V obeh navedenih primerih je bil pri klicu na dežurno službo obisk zdravnika pri bolnici naročen kot hišni obisk s pregledom. Da je zdravnik zanju potreboval toliko časa, pa so botrovala še druga, po presoji dispečerske službe nujnejša ta dan naročena hišna zdravljenja.

Zdravnik je pri prvem obisku presodil, da bo glede na bolničino stanje zadostovalo zdravljenje na domu. Oba obiska tudi nista bila prijavljena kot nujna, kot na primer ob nezavesti, krvavenju, zastoju dihanja in podobno. Simoničeva je poudarila, da so se v novomeškem zdravstvenem domu odzvali tako, kot bi se morali, in še opozorila, da imajo za nujne primere za vse svoje območje na voljo le eno reševalno ekipo.