Kot je dejala varuhinja bolnikovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore, bolniki v zadnjih letih vse bolj poznajo zakonodajo in svoje pravice. Med seboj se posvetujejo in vedo, v katerih primerih lahko iščejo svoj prav, ko menijo, da jim je bila z zdravljenjem povzročena škoda, je še dejala.

V takem primeru imajo bolnik ali njegovi svojci na voljo tri možnosti: vložijo odškodninsko tožbo proti ustanovi, kjer so bili zdravljeni, sprožijo kazenski pregon proti zdravniku ali pa zdravnika prijavijo k Zdravniški zbornici Slovenije, pri kateri razsodišče vodi disciplinski postopek proti zdravniku.

Kot pa je povedal odvetnik Andrej Pitako, pa kljub vse večjemu zavedanju pravic med bolniki število tožb proti zdravstvenim ustanovam oziroma zdravnikom upada. Bolniki ali pa svojci bolnikov, ki so zaradi napak pri zdravljenju umrli, načeloma želijo do svoje pravice prek sodišča, a si marsikdo premisli zaradi dolgotrajnih kazenskih in civilnopravnih postopkov, je pojasnil.

Največ odškodninskih tožb proti UKC-ju Ljubljana
Največ odškodninskih tožb zaradi neželenega izida zdravljenja je v preteklih desetih letih med slovenskimi bolnišnicami doletelo UKC Ljubljana, ki tudi sicer obravnava največ bolnikov in so v povprečju tudi huje bolni kot v drugih bolnišnicah.

* Skupni znesek odškodnin, ki jih je UKC Ljubljana v preteklih 10 letih izplačal iz lastnih sredstev in ki jih je zavarovalnica za UKC izplačala v preteklih petih letih.
** Podatki se nanašajo na obdobje med letoma 2009 in 2014. Poleg tega je v tem času UKC Maribor doletelo 85 predpravdnih odškodninskih zahtevkov zaradi povzročitve strokovne napake.
*** Seštevek odškodnin od leta 2008 naprej.

Od leta 2005 do vključno 2014 je bilo zoper UKC vloženih 89, v preteklih petih letih pa so prejeli več kot 300 odškodninskih zahtevkov zaradi izida zdravljenja. Najvišja odškodnina, ki so jo izplačali, je znašala 220.000 evrov.

Vsi zdravstveni zavodi imajo za primere tožb in odškodninskih zahtevkov sklenjena zavarovanja.

Obtožnice proti zdravnikom razmeroma redke
Odvetnik Pitako trdi, da okrožni državni tožilci pogosto zavržejo kazenske ovadbe proti zdravnikom. Tako je doživel celo to, da je državni tožilec zavrgel ovadbo, ki je temeljila na prijavi Inštituta za sodno medicino in je sodni izvedenec potrdil sum. Po takem zavrženju ima oškodovanec v osmih dneh po prejemu sklepa tožilstva možnost kazenski postopek nadaljevati sam z zasebno tožbo.

Pravni svetovalec zdravniškega sindikata Fides Bojan Popovič pa pravi, da je kazenskih primerov proti zdravnikom več, kot jih je bilo v preteklosti, saj prej teh primerov skorajda ni bilo. Število teh primerov pa je vseeno razmeroma malo. Večina se jih konča v predkazenskem postopku, je dodal Popovič.

Primernejša mirna rešitev spora
Pitako kazenske ovadbe zdravnikov zaradi suma napak pri zdravljenju ali opustitve zdravljenja ne predlaga nikoli. Ovadbo vloži le na izrecno zahtevo oškodovancev. Bolnikom oziroma svojcem pokojnih bolnikom namreč vedno svetuje predhodno mirno rešitev spora z odškodninskim zahtevkom do bolnišnice.

Odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot so bolečine, depresije, strah in podobno, so po mnenju Pitaka nizke, kot takšne pa ne morejo imeti odvračilnega učinka na povzročitelja, to je zdravstvenega uslužbenca.

Zdravniki ne priznajo napak
Po Popovičevih izkušnjah z mediacijo rešijo veliko odškodninskih zadev zaradi neželenih izidov zdravljenja. Medtem pa poravnav med tožilstvom in obtoženim zdravnikom skorajda ni, saj zdravniki skoraj nikoli ne priznajo svoje krivde, meni Popovič. Deloma je to posledica mentalitete pri nas, deloma pa tega, da se večini zdravnikov zdi sporno, da je malomarnost pri zdravljenju kaznivo dejanje.

V zaporu le ena zdravnica
V zadnjih letih je bilo sicer nekaj odmevnih primerov kazenskega pregona zdravnikov. V zapor pa je morala le ena zdravnica, Nada Cesarec, in sicer zaradi opustitve zdravljenja. Odsedeti je morala nekajmesečno zaporno kazen.

Verjetno najodmevnejše je bilo sojenje proti mariborski pediatrinji Zlatki Kanič, ki je bila zaradi malomarnega zdravljenja 12-letnega Bora Nekrepa, ki je pozneje umrl, obsojena na desetmesečno pogojno zaporno kazen.

Dolgotrajni postopki pred razsodiščem zdravniške zbornice
Odvetnik Pitako prijavo zdravnika zaradi kršitve kodeksa medicinske deontologije pri zdravniški zbornici predlaga le, če je zato dovolj časa oziroma če je napaka zdravnika očitna. "Na žalost je zdravniška zbornica postala izrazito pasivna, pri njih trajajo ti postopki zelo dolgo. V omarah imam najmanj 20 prijav pri zbornici, ki trajajo leto in pol ali celo dve leti in še niso končana," je dejal.