Na ministrstvu za obrambo pričakujejo, da bo izdaja gradbenega dovoljenja za prizidek mogoča v roku enega leta, gradnja pa bi nato lahko stekla v prvi polovici leta 2026. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler
Na ministrstvu za obrambo pričakujejo, da bo izdaja gradbenega dovoljenja za prizidek mogoča v roku enega leta, gradnja pa bi nato lahko stekla v prvi polovici leta 2026. Foto: MMC RTV SLO/Tina Hacler

Sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je na novinarski konferenci po seji vlade napovedal, da bo bolnišnica Petra Držaja v Ljubljani dobila tretji trakt oziroma severni prizidek, v katerem bo deloval Nacionalni center za izredne razmere. Pojasnil je, da bodo tam zagotovljene dodatne zdravstvene zmogljivosti za dvojno rabo – tako za zagotavljanje zdravstvene oskrbe za vojaške namene kot za potrebe v okviru javnega zdravstva.

"Ne govorimo, da vzpostavljamo vojaško zdravstvo, kot je bilo to mogoče v nekih starih časih, temveč bodo slovenske vojaške zdravstvene zmogljivosti tesno prepletene s slovenskim civilnim zdravstvom," je pojasnil Črnčec. "To ne bo objekt, ki bo prazen, ampak bo objekt, ki bo živel in bo seveda za uporabnike na razpolago, kot bo stroka v UKC-ju presodila," je zatrdil Črnčec.

Nov trakt bolnišnice Petra Držaja bo na 18.700 kvadratnih metrih zagotavljal 160 bolniških postelj, v njem bo več različnih bolnišničnih oddelkov, štiri operacijske dvorane, na strehi pa bo tudi pristajališče za helikopterje. Del centra bo tudi premična komponenta Role 2. Širitev zmogljivosti sicer po besedah Črnčeca izhaja tudi iz izkušnje epidemije covida 19, ko se je Slovenija spoprijemala tako s pomanjkanjem zadostnih posteljnih kapacitet kot tudi potreb po dodatnih urgentnih kapacitetah ljubljanskega UKC-ja.

Projekt bo financiran s pomočjo obrambnih izdatkov

Pri projektu poleg obrambnega ministrstva sodeluje tudi ministrstvo za zdravje, glavni strokovni sonosilec pa je UKC Ljubljana, je pojasnil državni sekretar. Ocenjena vrednost vzpostavitve Nacionalnega centra za izredne razmere je ocenjena na 87 milijonov evrov.

Črnčec je na novinarski konferenci poudaril, da se je Slovenija v sklopu delovanja v zvezi Nato v preteklosti zavezala, da bo zagotovila 50 posteljnih kapacitet za vojaške namene. "Znotraj tega konkretnega projekta bomo to tudi lahko zagotavljali," je napovedal in poudaril, da bo objekt zato lahko financiran tudi s pomočjo obrambnih izdatkov. Preostalih 110 od skupno 160 postelj bo tako po besedah državnega sekretarja namenjenih tako za dejavnosti, ki bodo v objektu potekale v sklopu javnega zdravstva, služile pa bodo tudi kot rezerva v primeru povečanih potreb v primeru različnih epidemij.

Črnčec je napovedal, da na ministrstvu pričakujejo, da bo izdaja gradbenega dovoljenja za prizidek mogoča v roku enega leta, gradnja pa bi se nato lahko začela v prvi polovici leta 2026. "V praksi to pomeni, da bo v roku od dveh do treh let ta objekt zgrajen in tudi v celoti opremljen," je dejal.

Slovenija bo dobila vojaško bolnišnico

Krepitev kibernetske varnosti Slovenije

Damir Črnčec je po seji vlade povedal tudi, da ministrstvo za obrambo načrtuje vzpostavitev 33 milijonov evrov vrednega situacijskega centra kibernetske obrambe. Dejal je, da gre podobno kot pri prvem projektu tudi tu za dvojno rabo, saj bo center okrepil tako slovenski obrambni sistem kot zmogljivosti države in družbe. Za krepitev "kibernetske hrbtenice", ki bo povečala odpornost države, se je vlada po njegovih pojasnilih odločila po številnih kibernetskih napadih, ki so se v Sloveniji zgodili v zadnjih letih.

Projekt bo tako zagotovil različne programske rešitve, ki bodo razpršene po državni upravi. Izvajati se bo začel takoj, ključne naložbe pa so nato predvidene v prihodnjih treh letih. "Ključna zadeva v kibernetskem svetu je, da si v koraku s časom oziroma želja je seveda, da si pred tistimi, ki te napadajo," je še poudaril Črnčec.

Črnčec: "Do imenovanja novega ministra zanesljivo ostajam državni sekretar"

Sorodna novica Kandidat za ministra za obrambo je Borut Sajovic

Vodenje ministrstva za obrambo bo, potem ko je bil Marjan Šarec izvoljen v Evropski parlament, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob, v kratkem prevzel Borut Sajovic, trenutni vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda.

Črnčec je na vprašanje, ali bo po zamenjavi na čelu ministrstva ostal v funkciji državnega sekretarja, odgovoril, da do imenovanja novega ministra zanesljivo ostaja državni sekretar, več o nadaljnjih korakih pa bo znano po sami menjavi. O primernosti kandidata za novega ministra je sicer Črnčec dejal, da pri tem deli mnenje predsednika vlade, ki ga je predlagal za to funkcijo.