Zdravstvo še vedno spada med prednostne naloge vlade. A težave po dveh letih ostajajo – dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov, medicinskih sester, popoldansko delo zdravnikov. Pred kratkim je bolnišnico v Šempetru pri Gorici zapustilo pet specialistov, ki so se zaposlili v zasebni ustanovi. Vladi svetuje strateški svet za zdravstvo, ki ga vodi Erik Brecelj. Ta se je v Odmevih pogovarjal s Tanjo Starič.

Kakšna je bilanca dela strateškega sveta? Slišali smo in tudi vi večkrat poveste, da je bilo predlogov veliko, koliko jih je bilo uresničenih?

Saj nismo pričakovali ... Mislim, da smo jih imeli 43, smo kar garali. Predlogov je ogromno. Ampak saj ni težava napisati predloge. Težava Slovenije je, da nihče noče sprememb. Tudi konkretno Zdravniška zbornica Slovenije noče sprememb. In ko prideš s predlogi naprej, tudi temeljnimi, denimo o paliativni medicini, naletiš na zid, ker ima nekdo interes. Večinoma je to finančni interes. Predlogov je veliko, in tudi nisem pričakoval, da bodo šli naprej. Vem, da bo na koncu te vlade večina ostala nerealiziranih, ker jih ni mogoče sprejeti. Ampak nekaj se premika naprej. Prvi predlog predsedniku vlade je bil zakon o kakovosti – agencija za kakovost. Izredno pomembna zadeva, ki se premika naprej.

Sorodna novica Zdravniki se sprašujejo, kaj bo prinesla ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu

Rekli ste celo, da če bo ministrica dosegla samo to, da bo zakon o kakovosti sprejet, bo naredila dovolj. Zakaj je to tako pomembno?

Več kot 20 let se trudijo, pa ne gre – predvsem spraviti kakovost naprej. Na zakon so pripombe, ampak verjamem, da se bo v prihodnje še izboljševal. Če imaš kakovost, lahko meriš, kako kakovostno zdravniki delamo. Bolniki vedo, kam se obrniti, vemo, kje delajo slabo, kje je treba popravljati. ZZZS bi moral vedeti, kje se dela kakovostno. Če ima podatke o kakovosti, recimo klinične smernice, bi moral tam nagrajevati. Tu k sreči sodeluje zdravniško društvo. ZZZS lahko nadzira, kdo dela po smernicah, zdaj tega za marsikatero področje ne vemo. Včasih je najcenejša medicina najbolj kakovostna medicina. Ko bodo smernice sprejete, bo ZZZS preveril, ali ta-in-ta dela po smernicah – pa ni potrebno, da je zasebnik, lahko je javni zavod –, in če ne dela, se ukrepa.

Se pravi, se tudi plača po kakovosti?

Zelo se trudim, da bo končni cilj plačilo zdravnikov in timov, ki delajo bolje. Naj bodo za to nagrajeni. Ampak Slovenija nima podatkov tako rekoč o ničemer. Razen Onkološki inštitut, ki ima pet registrov raka za najpogostejše rake in že ima podatke, jih že obdeluje in se bo lahko na podlagi tega ukrepalo in nagrajevalo. Mi menedžiramo sistem, o katerem nimamo podatkov, zato ga je nemogoče menedžirati. Zato 20, 30 let nismo naredili ničesar. Če bo ta ministrica to začela – in to že dela, operira na podlagi številk –, lahko pričakujemo premike. Reforma se bo delala 10, 20 let.

Rekli ste, da ste bolj za evolucijo, in ne toliko za reforme. Ali bo to rešilo res akutne težave, ki jih pacienti čutijo, recimo čakalne dobe?

Boljše delujoče zdravstvo bo zagotovo tudi krajšalo čakalne dobe. Čeprav spet ne vemo, kakšne so čakalne dobe realno. Imamo pomanjkanje številk. Ampak zagotovo ne bomo čakalnih dob krajšali tako, kot jih je minister Bešič, ali pa z ukazom. Bolje delujoč sistem bo krajšal čakalne dobe.

Sorodna novica Fides: Vlada se ves čas ukvarja z iskanjem načinov, kako bi zdravništvo utišala in stavko zatrla

O stavki ste že večkrat govorili. Nazadnje ste rekli, da ni čisto jasno, zakaj stavka sploh je. Vemo, da delo na Onkološkem inštitutu poteka nemoteno. Vendar glede na to, da je zdaj čas dopustov in stavka še poteka, se lahko težave pojavijo tudi na inštitutu, kjer delate?
Zaradi stavke ne. Formalno se srečujejo, mislim, da čez poletje enkrat na teden za eno uro. To ne vpliva na naše delo. Bo pa posledica tega nezadovoljstvo zdravnikov, posebej tistih, ki bi si zaslužili, da so plačani več – s Fidesom ali brez. Ti bodo nezadovoljni. To bo imelo negativen učinek na storilnost. Nezadovoljstvo se širi tudi na medicinske sestre. Če mi pridemo slabe volje na oddelek, se to širi na vse. Te težave se ne zavedamo. Je pa bilo od začetka jasno, da Fides na tak način ne more uspeti.

Pravite, da imate številne sestanke, pripravili ste številne predloge, ki jih mora izpeljati vlada. Temelj dela vlade pa je zaupanje. Vemo, da ima vlada zdaj s tem težave. Kakšen je odnos strateškega sveta z izvršno oblastjo? Ali verjamete, da je vlada dovolj močna, da te spremembe izpelje?

S politiko se toliko ne ukvarjam. Vem, da imam podporo predsednika vlade. Ministrica za zdravje si želi sprememb, na tem tudi delam. Mislim, da bodo najboljši uspehi tam, kjer javnost ne ve, kaj se pripravlja, kaj je že sprejeto. Ampak ni za vse kriva politika, katera koli politika, ni za vse kriva vlada, ne samo ta. Marsikaj moramo rešiti sami znotraj ustanov javnih zdravstvenih zavodov. Mi čakamo na neki čudež, da bo prišel odrešenik. Večino težav lahko rešimo sami. So pa določene akutne težave, ki jih bo morala ta vlada urediti do konca mandata. Ampak marsikaj, recimo pomanjkanje zdravnikov ... Zdravstveni dom Ajdovščina, ki ga vodi Egon Stopar, nima pomanjkanja zdravnikov. Pomanjkanje so imeli, preden je on prišel, danes ga nimajo. Treba je vprašati, kaj je za to naredil. Ga pa ne bom spraševal, kako je za to nagrajevan ... nikakor.

Sorodna novica Zdravstvena reforma: ministrstvo v javno razpravo poslalo prva predloga zakonov

Kaj lahko po vašem mnenju ali predvidevanju pričakujemo jeseni?

Kaj dela ministrica, morate njo vprašati. Pripravila je več zakonov. Kaj bomo pa delali na strateškem svetu? Nadaljevali bomo teme, ki smo jih začeli. Upravljanje. Pripravili smo zelo dober dokument, žal je končal v predalu državnega sekretarja na ministrstvu. Tu bomo pritiskali naprej in dokument še dodelali. Mislim, da mora vlada do konca mandata urediti vso potrebno zakonodajo glede ZZZS-ja. To je pač ogromna vsota denarja. To je naša hranilnica, ki pa žal privablja ogromno ljudi, tudi takšne z ne prav poštenimi nameni. ZZZS je treba zaščititi. Eden večjih uspehov strateškega sveta je bil, da smo ustavili Bešiča pri zakonu o ZZZS-ju. Zdaj je treba narediti korak naprej: ZZZS reorganizirati, zaščititi, mu dati neodvisnost od politike; pa okrepiti po vsebinski plati, recimo pri merjenju in nagrajevanju kakovosti, spremljanju učinkov, finančnih učinkov, strokovnem spremljanju, kako se to dela ... ZZZS je pripravljen, ampak nad njim stalno visi Damoklejev meč politike in nikoli ne vedo, kdaj bo politika zavrnila to, kar želijo. Tako da bomo podprli ZZZS, da se nadaljuje upravljanje. Zelo pomembna tema se mi zdi kadrovski razvoj zdravstvene nege. Imamo ogromno tehnikov in sester, ki si želijo izobraževanja. Ponujajo pa se jim menedžment in podobne zadeve. Na strateškem svetu smo začeli pritiske za specializacijo. Upam, da bo vseeno šla prva skozi in bo to ohranilo sestre v sistemu: kakovosten razvoj strokovnega dela, ne pa menedžmenta. Paliativa je moj osebni žulj. Ne razvije se zaradi nekaj ljudi, ki to onemogočijo iz finančnih razlogov. Mreža. Na mreži smo že začeli, na primarni ravni je še kar sestavna, lahko bi se pognala. Mi imamo spet mrežo. Ne vemo, koliko delamo, ne vemo, koliko je zdravnikov, ne vemo, koliko jih potrebujemo. Upam, da bo ministrstvo to zagrabilo in začelo delati projekcije, specializacije in zaposlovanje na podlagi mreže. Ne vem, ali imamo res pomanjkanje zdravnikov.